Ministrstvo za delo bo danes predstavilo težko pričakovano belo knjigo o pokojninah, ki bi morala biti nared že do konca leta 2015. V njej so navedene rešitve za prihodnjo vzdržnost pokojninskega sistema, med katerimi so podaljšanje pokojninske dobe, uvedba točkovnega sistema in ukinitev nekaterih bonusov. (vir) S pričujočim prispevkom želim pojasniti, zakaj je pokojninska reforma v Sloveniji nujna in zakaj se z njo strinjam.

V Sloveniji vse več upokojencev

V Sloveniji je vse več upokojencev. Leta 2015 je bilo upokojenih 612.000 Slovencev, kar je cca. 30 % slovenskega prebivalstva. Z drugimi besedami, od desetih prebivalcev Slovenije so trije upokojenci. Leta 2007 je bilo 519.000 upokojencev, torej cca. 25 % prebivalstva Slovenije, kar pomeni, da je bil od štirih prebivalcev eden upokojenec. Rast upokojencev je bila zlasti hitra v letih 2010 - 2013, medtem ko se je po zadnji pokojninski reformi 2013 močno upočasnila. (vir) 

Leta 2010 je bilo 553.000 upokojencev, kar je cca. 27,5 % slovenskega prebivalstva.

Slabšanje razmerja med številom zavarovancev in številom upokojencev

Prav tako je zelo slabo razmerje med aktivnim in upokojenim prebivalstvom. Na enega upokojenca je leta 2015 prišlo 1,37 oseb, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane, kar pomeni, da za 100 upokojencev plačuje prispevke v pokojninsko blagajno 137 oseb, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane (tj. zaposlene, samozaposlene, ipd.). (vir)

Še leta 2010 je za 100 upokojencev v pokojninsko blagajno vplačevalo 154 zavarovancev, kar pomeni, da je bilo razmerje med zavarovanci in upokojenci 1,54. (vir)

Vse več upokojencev in vse manj zavarovancev

Če število 612.000 pomnožimo z 1,37, dobimo število 838.440, kar je enako številu delovno aktivnih (zaposlenih, samozaposlenih) in oseb, ki plačujejo obvezne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz drugih naslovov (nadomestila za brezposelne,...).

Za primerjavo: leta 2010 je bilo 553.000 upokojencev in 54 % več zavarovancev, tj. 851.620 zavarovancev.

Za ohranjanje zdržnosti pokojninskega sistema je ob sedanjih pogojih potrebno zniževati pokojnine

To pomeni, da 838.440 oseb plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 612.000 upokojencev. Ob povprečni mesečni bruto plači 1555,89 EUR (vir) so povprečni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob prispevni stopnji 15,5 % za delojemalce in 8,85 % za delodajalce znašali 378,86 EUR na mesec. Če bi za pokojnine uporabili samo prispevke zavarovancev in bi iz državnega proračuna krili samo stroške dela in materialne stroške na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter druge pravice, ki se financirajo iz pokojninske blagajne (dodatki za pomoč in postrežbo, invalidnine, nadomestila dohodka iz invalidskega zavarovanja, dodatki za rekreacijo) bi ob navedenih pogojih povprečna pokojnina znašala 519,03 EUR (tj. 378,86 EUR plačanih prispevkov na zavarovanca * 1,37 (razmerje med št zavarovancev in št. upokojencev).

Leta 2010 je ob takratni povprečni mesečni bruto plači 1549 EUR (vir) znašal povprečen prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 377,18, kar pri takratnem razmerju med številom zavarovancev in upokojencev pomeni povprečno pokojnino v znesku 580,86 EUR.

Skratka, če bi želeli, da pokojninski sistem ostane zdržen, bi morali v letu 2015 v povprečju izplačevati 61,83 EUR (580,86 EUR - 519,03 EUR) nižje pokojnine kot leta 2010.

To je tudi odgovor na vprašanja upokojencev, kam gre njihov denar in zakaj se jim pokojnine realno zmanjšujejo. Denarja jim nihče ne krade, le upokojencev je čedalje več, zavarovancev pa čedalje manj. In še to: zgoraj izračunana povprečna pokojnina za 2015 je pod mejo revščine in je le 70 eur višja od cenzusa za varstveni dodatek. (vir)

Če želimo ohraniti sedanjo višino pokojnin in zdržen pokojninski sistem, sta nujna pokojninska reforma in izboljšanje pogojev za mlade

Če želimo ohraniti enako višino pokojnin kot jo imamo zdaj in zdržen pokojninski sistem, bo treba hkrati:

• povečati število zavarovancev, tj. odpreti nova delovna mesta za mlade, da bodo zainteresirani hitro zaključiti šolanje in se zaposliti, ne pa da vlečejo študij še v pozna dvajseta in trideseta leta, ker "služb ni", dovoliti imigrantom naselitev in delo v Sloveniji, ipd. (s hkratnimi problemi integracije le-teh v slovensko družbo), omogočiti več tujih neposrednih naložb (ustvariti dobre pogoje zanje), ustvariti tudi dobre pogoje za večjo rodnost prebivalstva v rodni dobi - izboljšanje pogojev za mlade;
• zmanjšati število upokojencev z zaostritvijo upokojitvenih pogojev - tj. zvišanje upokojitvene starosti, ukinitev upokojitvenih bonusov - pokojninska reforma.

Ukinitev dodatnih pravic k pokojninam bo le na kratek rok podaljšala zdržnost pokojninskega sistema, vendar pa ne bo odpravila težav

Na kratek rok bo k ohranitvi zdržnosti pokojninske blagajne prispevala tudi ukinitev različnih dodatnih pravic upokojencev (kot je npr. regres za upokojence), o čemer se zadnje čase šušlja. Vendar pa to ne bo dolgoročna rešitev, saj bo ob nadaljevanju sedanjega trenda že nekaj let pozneje slabšanje razmerja med številom zavarovancev in upokojencev požrlo vse prihranke iz tega naslova.

"Tega ne bomo zdržali!"

V marsikateri evropski državi in v drugih razvitih državah po svetu že dolgo delajo do 65. leta starosti, marsikje pa celo še dlje, pa to kljub temu zdržijo, medtem ko ljudje v Sloveniji pravijo, da ne bodo zdržali do navedene starosti. Treba je pogledati, kaj je pri nas v Sloveniji tako problematičnega in odpraviti vzroke za navedene probleme, ne pa zaradi tega dajati na kocko vzdržnost pokojninskega sistema.

Kot prvo je treba omeniti razmere v podjetjih, kjer se vehementno krši delovnopravna zakonodaja. Ne le, da se ne izplačuje plač in prispevkov tako, kot zakon določa, pač pa se tudi ne poskrbi za varnost in zdravje pri delu, kot bi bilo treba, če pa kdo zaradi tega poklicno zboli, pa izvisi (vir).

Izredno veliko je v podjetjih tudi mobinga - trpinčenja na delovnem mestu (vir). Na navedenem področju je treba narediti več.

Nadalje je treba poudariti, da zelo veliko starejših žensk, ker ni urejenega sistema zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, kot ga imajo v Nemčiji, doma, neformalno, skrbi za svoje ostarele starše. Zaradi navedenega le-te predčasno zapustijo delovno razmerje in niso več pokojninsko zavarovane. Če bi uredili sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, bi ostarelim plačevalo dolgotrajno oskrbo navedeno zavarovanje in bi lahko njihove hčere (v veliki večini primerov so to hčere ali snahe) bile mirno v službi medtem, ko bi bili njihovi ostareli starši, tašče in tasti v varnih rokah negovalk, ki bi bile plačane iz navedenega zavarovanja in ne bi bilo nevarnosti, da bi bile zaradi navedenega ob dediščino (kot je to praksa v sedanjem, zelo krutem sistemu - več o tem kdaj drugič).

Nenazadnje pa je treba poudariti, da so zgoraj navedene reforme sicer neprijetne, ampak se jih bo dalo zdržati, kar kaže tudi praksa iz tujine, kjer ljudje zlahka delajo do 65. leta in dlje.