Minilo je 30 let od eksplozije 4. bloka jedrske elektrarne v Černobilu v Ukrajini, avtonomni socialistični republiki tedanje Sovjetske Zveze, ki je bila najhujša jedrska katastrofa v zgodovini človeštva.

Do nje je prišlo med varnostnim preizkusom, ki so ga izvajali tamkajšnji inženirji. Med preizkusom se je zapletlo, kar je povzročilo visoko povišanje temperature v reaktorju in posledično eksplozijo, ki je raznesla radioaktivne delce po vsej Evropi. O vzroku nesreče obstajata dve nasprotujoči si razlagi: po prvi razlagi je vzrok za nesrečo upravljalec, po drugi pa zasnova reaktorja. (vir)

Posledica je močno povišano radioaktivno sevanje na samem kraju jedrske nesreče, kjer je območje cca. 4000 kvadratnih kilometrov še danes zaprto, saj je radioaktivno sevanje tam tako visoko, da tam ni varno živeti, gibanje pa je dovoljeno le omejen čas in s posebno prepustnico. Ogromno ljudi je umrlo neposredno ob nesreči ali v mesecih po njej zaradi sevanja. To območje bo zaprto še mnoga tisočletja, ko se bodo zanamci o tej jedrski nesreči učili iz učbenikov o starejši svetovni zgodovini (tako kot se mi danes učimo o starem Egiptu, Induški civilizaciji v Indiji, Babilonu in drugih prvotnih civilizacijah...). Da, tako daljnjosežni so učinki katastrofe, ki jo je povzročila malomarnost ljudi v takratni Sovjetski Zvezi.

Tudi drugod po Ukrajini in bližnji in daljnji okolici, je bilo sevanje dalj časa močno povišano, kar je povzročilo veliko posrednih žrtev nesreče - rakava obolenja, bolezni ščitnice, prirojene malformacije.

V letu 1986, v dnevih in tednih po jedrski nesreči pa je bilo sevanje povišano tudi v večjem delu Evrope, saj so vetrovi iz Ukrajine zanesli jedrsko sevanje daleč v Evropo. Tako je tudi pri nas bilo nekaj časa odsvetovano jesti solato in piti mleko, zadrževanje otrok na prostem, ipd.