Milan Brglez nima pravne podlage za svojo odločitev, da ne bo dovolil zbiranja podpisov za referendume, katerih pobude so vložili delavci migranti, ki niso zadovoljni s tem, da morajo dohodnino, ki so jo že plačali v Avstriji, plačati tudi v Sloveniji. Takšno obnašanje je značilno za diktaturo, ne pa za demokracijo. Ivan Kuhar meni, da imajo pobudniki referenduma razumen in racionalen interes za državljansko nepokorščino, kar pobude za referendum tudi so. (vir)   

Nedopustno omejevanje človekovih pravic

Portal www.nova24tv.si (vir) je tudi navedel, da obstajajo podobnosti med ravnanjem Brgleza in šestojanuarsko diktaturo kralja Aleksandra v Kraljevini Jugoslaviji leta 1929. Brglez je namreč grobo kršil ustavo RS, ki pobudo za referendum navaja kot eno izmed temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Temeljne človekove pravice in svoboščine se po Ustavi RS sme omejiti le v izrednem ali vojnem stanju, Slovenija pa ni niti v izrednem, niti v vojnem stanju. Res je treba zmanjšati javnofinančni primanjkljaj in je zato varčevanje več kot nujno, ni pa to izredno stanje. V primerjavi z Grčijo je bilo pri nas stanje ves čas krize precej manj burno, napeto in izredno. Slovenije za razliko od Grčije in nekaterih drugih članic evroobmočja ni obiskala trojka. Imeli pa smo izbris obvezničarjev NLB in NKBM, kar pa je zdaj v obravnavi na ustavnem sodišču in obstajajo možnosti, da bo ukrep padel in bo treba denar vračati z obrestmi. Kajti izredno stanje ni bilo oklicano in tudi ni bilo pogojev za to.

Tudi zahteve za odstop ministrice za kulturo dišijo po nedemokratičnosti, in sicer omejevanju svobode govora in predlaganja. (vir)