Mladi v Sloveniji so v nezavidljivem položaju. Zelo veliko jih je dolgotrajno brezposelnih, saj po zaključenem šolanju nikakor ne najdejo zaposlitve, če pa jo že najdejo, pa v 60 % primerov delajo v prekernih oblikah zaposlitve, kjer so njihve pravice manjše kot so pravice zaposlenih za nedoločen čas. (vir)

Po prekarnem delu smo prvi med državami članicami OECD

Kot sem navedel v tem prispevku (vir) smo v Sloveniji prvi med državami članicami OECD kar se tiče prekarnih oblik zaposlovanja. Po drugi strani pa v viru, ki sem ga navedel zgoraj, piše, da se bodo morali mladi navedenemu stanju prilagoditi. Sam menim, da bi bilo treba narediti nekaj za zmanjšanje obsega prekarnega dela, saj nam navedeno prvo mesto med državami članicami OECD ni v ponos.

Brezposelnost mladih višja kot pri splošni populaciji

Med mladimi je bilo v letu 2015 brezposelnost 21,34 %, med vsemi aktivnimi prebivalci Slovenije pa 12,92 %. Brezposelnih je 21,34 % izmed tistih mladih, ki so že prenehali študirati oz. se šolati in ne vlečejo študentskega statusa. Slednji namreč po statističnih metodologijah spadajo med neaktivne in torej ne sodijo v statistiko brezposelnih. Drugače povedano, v navedeni statistiki so upoštevani samo mladi, ki bodisi trenutno delajo (lahko tudi preko prekarnih oblik dela, a ne kot študentje preko študentskega servisa), bodisi aktivno iščejo zaposlitev in niso hkrati dijaki ali študentje. Če bi upoštevali še vse tiste, ki zaradi nemogočih razmer na trgu dela vlečejo študentski status, po končani šoli vpišejo drugo šolo samo zato, da bodo ohranili socialne pravice in jim torej ne bo treba biti brezposelni, bi bila situacija še bistveno slabša.

Preveč družboslovno študiranih

Navedeno je vsaj v nekem delu tudi posledica neusklajenosti med izobraževanjem in trgom dela, saj se mladi izobražujejo za poklice, ki so jim bolj všeč, jim bolj "ležijo", ne pa toliko za tiste, kjer je večje povpraševanje po delovni sili. Zlasti veliko se jih šola na družboslovnih fakultetah (Fakulteta za družbene vede - npr. sociologija, politologija, komunikologija, novinarstvo,...), Ekonomska fakulteta, Fakulteta za socialno delo, ipd. Zakaj? Verjetno delno tudi zato, ker so ti študiji lažji, saj razen ekonomske fakultete skorajda nimajo matematike, ki marsikateremu dijaku ne gre najbolje od rok in se zato odloči za študij, kjer matematike ne bo. Potem pa, ko pride na trg dela, vidi, da povpraševanja po takšnih poklicih ni.

V prihodnosti bo delovnih mest preveč

Zaradi staranja prebivalstva, saj je zaradi nizke rodnosti (trend upadanja se je začel pred 36 leti) čedalje manj mladih in čedalje več starih se bo slika čez vrsto let spremenila. Delovnih mest bo dovolj za vse in tudi za vse tiste slovenske mlade, ki bodo želeli delati in bodo tudi imeli ustrezno znanje in kvalifikacije. Vendar pa to, da so mladi brezposelni in brez perspektive, ne pomeni, da bodo takrat, ko bodo delovna mesta, za delo še sposobni. Znanje se počasi, a vztrajno pozablja, če se ga ne uporablja, poleg tega pa tudi hitro zastareva, saj se vsako leto pojavi kaj novega. Ko sem zaključil fakulteto npr. še ni bilo pametnih mobitelov, tabličnih računalnikov, ipd. Da o tem, da dolgotrajna brezposelnost povzroča tudi bolezni (kot je npr. depresija) in s tem še dodatno zmanjšuje možnost njihove zaposlitve na dolgi rok, niti ne govorim.

Neurejena stanovanjska problematika mladih

Poleg brezposelnosti mladih je pereč problem tudi stanovanjska problematika mladih. Smo v evropskem vrhu po številu mladih, ki živijo pri starših. Delno je to logična posledica dejstva, da so naši starši pred 40 - 50 leti v času ugodnih kreditov v Jugoslaviji zgradili ogromne hiše za več generacij in si zato mnogi starši želijo svoje otroke doma, da bi zasedli del njihovih prevelikih hiš in v njih osnovali življenje. Po drugi strani pa je dejstvo, da živijo pri starših, tudi odraz njihove ekonomske stiske - nimajo sredstev, da bi si kupili stanovanje oz. ga vzeli na kredit, saj niso kreditno sposobni do dovolj visokega zneska, če pa gredo v najem, pa so največkrat žrtve zlorab s strani najemodajalcev. V Sloveniji najemodjalaci tržnih najemnih stanovanj očitno niso zainteresirani, da bi najemnike obdržali na dolgi rok, da bi od njih pobirali dostojno najemnino in si z njo izboljševali svoj standard. Ne, v podnajemnikih, še zlasti mladih, le-ti vidijo breme, kar pa je posledica predsodkov proti njim.

Slovenska država namenja zelo malo sredstev za reševanje stanovanjske problematike

Slovenska država namenja na podlagi navedb v Delu z dne 25.5.2016 samo 0,04 % BDP za reševanje stanovanjske problematike, medtem ko je povprečje EU 4 % BDP. Takšno porazno stanje v Sloveniji je bilo že pred 15 leti in več. (vir: Stanovnik Tine: Javne finance)

Tukaj se vidi mačehovski odnos Slovenije do reševanja stanovanjske problematike državljanov. Medtem ko druge evropske države namenjajo znatna sredstva (nekatere verjetno tudi več kot 4 % BDP), slovenska država ne namenja skoraj nič oz. le odstotek tistega, kar namenjajo druge države. Po drugi strani pa se govori o pretirani davčni obremenjenosti in visoki javni porabi v Sloveniji. Treba bi bilo raziskati, kam gre preveč davkoplačevalskega denarja relativno na druge države članice EU.

Še dodatno zmanjšanje sredstev za reševanje stanovanjske problematike je povzročila nedavna ukinitev subvencij najemnin za tržna in hišniška stanovanja nad priznano neprofitno najemnino, ki pa jo je ustavno sodišče spoznalo za neustavno (vir), tako da se bodo subvencije najemnin za neprofitna in hišniška stanovanja nad priznano neprofitno najemnino kmalu vrnile.

Nizka rodnost

Neurejene razmere, v katerih živijo mladi (nerešen stanovanjski problem, nezmožnost osamosvojiti se od staršev, brezposelnost, prekarne oblike zaposlitve) so vsaj delno razlog, da je rodnost v Sloveniji tako nizka. Mnogi se ravno iz navedenih razlogov ne odločijo za otroke. Ne vem sicer, kaj je bil v začetku osemdesetih let 20. stoletja razlog, da je že takrat začela rodnost padati (ko je po nekaterih virih bila brezposelnost zelo nizka in je bil tudi stanovanjski problem ljudi spričo ugodnih kreditov, ki so jih takrat lahko dobili, večinoma rešen (glej zgoraj)). Lahko pa zapišem, da bi se marsikdo odločil za otroka, če bi imel urejene materialne pogoje (stanovanje, redno zaposlitev) in tudi z vrtcem ne bi bilo težav (in bi otrok lahko bil kdaj tudi več kot 9 ur v vrtcu ali pa takrat, ko je bolan, ko ne bi bilo na voljo drugega varstva. Vsi namreč nimajo možnosti "babi servisa", tj. ko lahko babica poskrbi za svoje vnučke, ko mati ne utegne...