Ali ste že opazili, da naj bi bilo škodljivo vse, kar je del življenjskega stila v razvitih zahodnih državah, med njimi tudi Slovenije? Poleg sedenja, računalnikov (sevanje), mobitelov (sevanje), kajenja in alkohola, je problematična skorajda vsa hrana, ki jo uživamo, razen čiste vode. Kolikor je ta sploh čista.

Priporoča se eksotika - ki sploh ni tako zelo super

Priporočajo pa se raznorazni eksotični prehranski dodatki iz raznoraznih eksotičnih rastlin, ki iz najrazličnejših razlogov (podnebje, prst,...) ne morejo rasti v Sloveniji, pa tudi drugih evropskih državah ne (npr. chia semena, kurkuma, goji jagode,...). Ti prehranski dodatki so seveda zelo dragi, čeprav večinoma rastejo v deželah s "ceneno" delovno silo... In da o tem, da takšni proizvodi od polj v Indiji ali Andov v Južni Ameriki do kupcev v Evropi prepotujejo na deset tisoče kilometrov tudi ne gre zanemariti. Po drugi strani se namreč ravno zaradi ohranjanja vitaminov, mineralov in drugih pomembnih snovi priporoča lokalno pridelana hrana, saj ima le-ta največ ohranjenih vitaminov, mineralov in drugih pomembnih snovi. Pri super živilih, ki jih vzgojijo nekje daleč in jih nato drago podajajo v Evropi (ustrezno zaščitene pred propadanjem (z raznoraznimi konzervansi - E-ji), da imajo čim daljši rok trajanja (npr. goji jagode bi tako kot vsake druge jagode propadle, preden bi prišle do kupca, če ne bi imele konzervansov, tako imajo pa rok trajanja več let)), pa je vsebnost ostanka super hranilnih snovi vprašljiva. Vse bolj se mi zdi, da je vse skupaj samo marketinški trik, da imajo trgovci z "zdravo" hrano visok zaslužek in da je na svetu nekaj več ljudi zaposlenih, nekaj višji je BDP in mednarodna trgovina. To je vse.

Tudi med zagovorniki zdrave prehrane so razlike

Med zagovorniki zdrave prehrane so bistvene razlike. Nekaterim je meso zdravo živilo, češ da so ga jedli že naši predniki v kameni dobi, drugi pa meso vidijo kot najhujši strup za naš organizem, češ da smo po naravi rastlinojedci. Uradna znanost človeka seveda uvršča med vsejede živali, saj za preživetje potrebujemo tako rastlinsko kot tudi živalsko prehrano. Delitev je še več. Ena stran prisega na prehranjevanje z veliko maščobami in malo ogljikovimi hidrati, spet druga stran pa bi maščobe kar izločila iz prehrane, češ da samo zamastijo telo. Glede na to, da smo vsi ljudje pripadniki ene in iste vrste (razen razlik med različnimi rasami - bela, črna, rumena, indijanska, avstralski aboridžini - nekaj razlik tukaj je, ker so se različne rase tisočletja razvijale v izolaciji), se med seboj ne razlikujemo toliko, da bi nekdo rabil samo maščobe, drugi pa samo ogljikove hidrate. Poleg tega se razlike ne nanašajo na rase, ampak celo na ljudi znotraj iste družine. Celo dva brata se tako lahko prehranjujeta in živita povsem različno.

Če bi bilo vse tako nezdravo, ljudje v najrazvitejših državah sveta ne bi živeli tako dolgo

Kot ste morda že opazili, je življenjska doba ljudi čedalje daljša, najdaljša pa je v najrazvitejših državah, kjer naj bi ljudje živeli najbolj nezdravo - največ časa preživeli sede, se prehranjevali s hitro hrano (v pomanjkanju časa),... Leta 2015 je tako najdaljša življenjska doba bila na Japonskem (84 let v povprečju, za ženske 87 let, za moške pa 80 let). (vir) Večina držav pri vrhu lestvice življenjske dobe pa je evropskih oz. z večinskim belim prebivalstvom: Španija na 2. mestu, Andora na 3. mestu, Švica na 5. mestu, Avstralija na 6. mestu, Italija na 7. mestu, San Marino na 8. mestu, Francija na 9. mestu, Monako na 10. mestu. Islandija na 12. mestu, Izrael na 13. mestu, Kanada na 14. mestu in Ciper na 15. mestu. Na prvih 15 mestih sta še Singapur na 4. mestu, Južna Koreja na 11. mestu.

Na vrhu lestvice so torej same razvite države z visokim BDP na prebivalca.

Slovenija se nahaja na 29. mestu s povprečno življenjsko dobo 80 let (84 za ženske in 77 za moške (slednje nas tudi potiska tako nizko, ker pri življenjski dobi za ženske smo precej boljši)). Slovenija stoji za Malto, ki je na 28. mestu in pred Belgijo, ki je na 30. mestu.

V deželah, kjer so ljudje prisiljeni živeti še na tradicionalen način, je življenjska doba kratka

V deželah, kjer so ljudje prisiljeni živeti še na tradicionalen način, ker nimajo dostopa do vse tehnologije, kot jo imamo mi, pa je življenjska doba precej krajša. Zlasti problematična je na tem mestu Afrika, ki močno znižuje svetovno povprečje. (vir) Vsi kontinenti razen Afrike so namreč nad povprečjem sveta, Afrika pa je pod njim. Tik nad svetovnim povprečjem in za vsemi kontinenti razen Afrike je Azija, kjer naj bi ljudje živeli in delovali bolj zdravo, kot v Evropi, od koder izhajajo meditacija (vir sproščanja), tradicionalna kitajska medicina, ajruvedska medicina in skorajda vsa ostala alternativna medicina. V vseh teh deželah je sedečega načina življenja manj, mnogi si ne morejo privoščiti avtomobila, veliko več so se prisiljeni gibati kot pri nas. Na Kitajskem je tudi ekološka zavest na zelo nizki ravni in je zrak kronično onesnažen - tudi to zelo prispeva k nizki povprečni življenjski dobi na Kitajskem (80. mesto), ki ima ogromen delež prebivalstva Azije, kar naposled zelo zniža tudi celotno povprečje Azije. 

Res pa je, da v mnogih revnih deželah nimajo dostopa do antibiotikov, ostalih zdravil in zdravniške oskrbe, zaščite pred AIDS-om, pa tudi bolezni poznajo, ki jih v Evropi ni (malarija, spalna bolezen,...), kar dodatno znižuje povprečno življenjsko dobo v teh deželah.

Ko v Evropi še ni bilo sodobnega načina življenja 

Podoben rezultat dobimo tudi za Evropo, ko še ni bilo sodobnega načina življenja. Življenjska doba je bila skozi vso zgodovino, vse do industrijske revolucije zelo kratka, veliko tudi na račun umrljivosti otrok, ki so umirali zaradi najrazličnejših kužnih bolezni. Po iznajdbi antibiotikov se je umrljivost otrok v Evropi močno zmanjšala in danes v Evropi ne vpliva več na povprečno življenjsko dobo. Toda tudi po popravkih za umrljivost otrok je bila življenjska doba v staroveški in srednjeveški Evropi krajša od dandanašnje. Tako so ljudje v pozno srednjeveški Angliji živeli najdlje 64 let, v srednjeveških arabskih kalifatih pa od 69 do 75 let. To je bilo v času, ko še ni bilo sodobne prehranske raznolikosti in so ljudje morali vse delati na roke. Takrat so sedeli mogoče pol ure na dan med obroki, v ostalem času so se pa gibali.

Sodoben način življenja je prinesel veliko dobrega

Torej, če povzamem, sodoben način življenja je prinesel veliko dobrega. S cepljenji in antibiotiki smo odstranili večino bolezni, ki so nekoč pobijale ljudi - črnih koz ni več nikjer na svetu, malarije, ki je bila pogosta tudi v evropskem delu Rimskega cesarstva, pa v Evropi ni več. Z novimi kulturnimi rastlinami, ki so nam danes dostopne (riž, koruza, krompir,...), ki jih ljudje v antični in srednjeveški Evropi niso poznali oz. do njih niso imeli dostopa, so omogočile večjo prehransko raznovrstnost, možnost transporta na dolge proge pa preprečuje lakote na določenih predelih sveta. Če npr. pridelek v Franciji danes propade, ga lahko uvozijo od drugod - npr. iz ZDA, kjer imajo tisto leto bogato letino. V srednjem veku to na žalost ni bilo možno. Posledica je bila npr. velika lakota v Franciji 1315 - 1317 (vir). Morda bi, če bi takrat poznali tudi krompir in druge rastline, ki jih srednjeveška Evropa ni poznala, obstalo vsaj nekaj pridelka in bi bila lakota manjša že zaradi tega.

Možnost, da danes vse na hitro naredimo (npr. štedilnik zakurimo samo s pritiskom na stikalo, ni več treba cepiti drv, se mučiti s prižiganjem ognja na tradicionalen način, ko še ni bilo vžigalic in vžigalnikov,...), gospodinjam olajša delo in zmanjšuje verjetnost požarov (ki so bili v srednjem veku precej pogosti), kar zmanjšuje verjetnost smrti zaradi nesreč pri kuhanju. (vir)

Prav tako je danes v razvitih zahodnih državah manj nevarnosti pri delu kot nekoč in še danes v nerazvitih deželah. Pogosto je možno silšati poročila o nesrečah pri delu na Kitajskem,... V Sloveniji in drugih razvitih zahodnih deželah pa že ena majhna nesreča pri delu povzroči obisk inšpekcije, zaradi česar podjetja delajo na izboljševanju varnosti in zdravja pri delu. In tudi to je pomembno. Res pa je, da zaradi tega ljudje ne rabijo več toliko mišic, ampak bolj možgane, kar pa poviša psihični stres (in možnost preživetja le-tega). Prav tako v Evropi ni dovoljeno nikakršno delo otrok, kaj šele izkoriščanje za delo na najbolj nevarnh delovnih mestih. En mrtev otrok lahko zelo zniža povprečno življenjsko dobo, saj se z njegovo smrtjo izgubi bistveno več let kot ob smrti odraslega.

Tudi internet, mobiteli in televizija, ki naj bi s sevanjem ogrožali zdravje ljudi, imajo veliko pozitivnih lastnosti. Računalnik nam preko interneta omogoča pridobitev informacij v tako kratkem času, kot to ni bilo mogoče še nikoli v zgodovini. Mobitel nam omogoča, da smo ob vsakem trenutku dosegljivi in če se kaj zgodi, lahko takoj pokličemo nujno pomoč, ki nato z najsodobnejšim rešilnim avtomobilom na podlagi GPS, ki ga oddaja mobitel, najde ponesrečenca ali bolnika in ga odpelje v bolnišnico. Česa takega nekoč niso mogli. V času stacionarnih telefonov je moral nekdo najprej priti do prve hiše, kjer mu je nekdo odprl, nato prositi za dovoljenje za klic in šele nato poklicati. Medtem pa je lahko bilo že prepozno. Televizija in radio pa nam lahko preko različnih oddaj dasta nasvet o zdravem načinu življenja in nas opozorita na morebitne nevarnosti (npr. bližajoči se orkani v ZDA) medtem ko smo zaposleni s čim drugim.

Zdaj pa še nekaj vrstic o sedečem načinu življenja. Ni vse tako črno-belo, kar se tiče sedečega načina življenja. Preveč stoječega in hodečega načina življenja tudi ni najbolj zdravo, le o tem se ne govori tako pogosto. Tudi nenehno stanje lahko povzroči krčne žile (vir). Vsako pretiravanje je namreč škodljivo.

Vsako pretiravanje je škodljivo

Vendar pa z nobeno stvarjo ni dobro pretiravati in res je, da se nekateri ljudje čisto nič ne gibljejo, ampak cele dneve samo sedijo. To pa je nezdravo. Treba se je tudi gibati in tudi kaj zdravega (pa ne nujno eksotičnega) pojesti. Vendar pa se ni treba za vsako ceno držati smernic zdrave prehrane (ki se BTW razlikujejo od avtorja do avtorja), kajti tudi to je pretiravanje, ki je škodljivo in se mu strokovno reče ortoreksija. (vir)