Prvi odstavek 128. člena Zakona o dedovanju določa: "Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine."

Isti člen Zakona o dedovanju nadalje določa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini.

Republika Slovenija oziroma občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, ima v zavarovanje svoje terjatve iz prejšnjega odstavka do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino.

Za pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu se šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine v denarju ali v obliki oprostitve plačila.

129. člen Zakona o dedovanju pa določa: "Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči." (vir)

Do sem vse lepo in prav. Toda, ko pogledamo podrobnosti, pa vidimo, da se hudič skriva v njih. Gremo kar lepo po vrsti:

1) Kateri so trenutno veljavni predpisi o socialnem varstvu?

• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15 in 38/16 – odl. US) (vir)
• Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS št. 61/10) (vir)
• podzakonski akti, sprejeti na podlagi zgoraj navedenih zakonov

2) Katere so pravice na podlagi predpisov o socialnem varstvu iz prejšnje točke?

Pravice po predpisih o socialnem varstvu so (vir):

• denarna socialna pomoč,
• izredna denarna socialna pomoč,
• pogrebnina in posmrtnina (oblika izredne denarne socialne pomoči)
• plačilo razlike do polne cene zdravstvenih storitev,
• plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje,
• varstveni dodatek,
• otroški dodatek,
• državna štipendija,
• znižano plačilo vrtca,
• subvencija malice za učence in dijake,
• subvencija kosila za učence,
• oprostitev plačila socialno varstvenih storitev,
• subvencije najemnin (aprila 2015 delno ukinjene).

3) Katere so pravice po predpisih o socialnem varstvu, ki se vračajo pri zapuščini?

• denarna socialna pomoč, če jo je oseba prejemala več kot 12 mesecev,
• varstveni dodatek,
• oprostitev plačila socialno varstvenih storitev.

4) Katere so pravice po predpisih o socialnem varstvu, ki se ne vračajo pri zapuščini?

• denarna socialna pomoč, če jo je oseba prejemala manj kot 12 mesecev
• izredna denarna socialna pomoč,
• pogrebnina in posmrtnina (oblika izredne denarne socialne pomoči)
• plačilo razlike do polne cene zdravstvenih storitev,
• plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje,
• otroški dodatek,
• državna štipendija,
• znižano plačilo vrtca,
• subvencija malice za učence in dijake,
• subvencija kosila za učence,
• subvencije najemnin (aprila 2015 delno ukinjene).

5) Kdo je ob izpolnjevanju dohodkovnih in premoženjskih kriterijev po predpisih o socialnem varstvu upravičen do pravic, ki se vračajo pri zapuščini?

• denarna socialna pomoč več kot 12 mesecev: osebe, ki so nezmožne za delo. Le v izjemnih primerih brezposelne osebe, ki iz razlogov, ki niso na njihovi strani, kljub vsemu trudu v 12 mesecih prejemanja denarne socialne pomoči (prej pa še nadomestila za brezposelnost, do katerega so bile upravičene), ne dobijo zaposlitve. Večinoma so to težje zaposljive osebe.
• varstveni dodatek: nezmožni za delo (invalidi in osebe, starejše od 65 let (moški) oz. 63 let (ženske)
• oprostitev plačila socialno varstvenih storitev: osebe, ki potrebujejo pomoč na domu oz. institucionalno varstvo (tj. osebe, ki so nezmožne samostojnega življenja in s tem tudi nezmožne za delo (če kdo pozna koga, ki prejema pomoč na domu oz. je v institucionalnem varstvu in je zaposlen, naj napiše spodaj pod komentar)).

6) Pri dedovanju se vračajo prejemki iz socialnega varstva težko zaposljivih in nezmožnih za delo

Pravice iz socialnega varstva, ki se vračajo iz premoženja, so tiste, ki jih v pretežni meri prejemajo osebe, nezmožne za delo, tj. osebe, ki si lastnega socialnega položaja ne morejo izboljšati, prav tako pa tudi niso upravičene do dovolj visoke pokojnine ali drugih denarnih prejemkov, da bi z njeno pomočjo presegli cenzus za varstveni dodatek in denarno socialno pomoč, ki znaša 465,71 EUR (vir).

Navedeno pa tudi pomeni, da navedenih prejemkov ne prejemajo oz. jih prejemajo v znatno nižji vrednosti osebe, ki so kot zaposlene osebe za polni delovni čas izpolnile polno pokojninsko dobo (razen seveda v primerih, ko delodajalec zanje ni plačeval pokojninskih prispevkov, takrat se lahko zgodi, da pade med upravičence do navedenih prejemkov). Navedeno pa ne velja za vsaj delno oprostitev socialno varstvenih storitev, ki so tako drage, da si jih tudi bolje situirani upokojenci ne morejo v celoti plačati (več o tem tukaj - vir). Delna oprostitev socialno varstvenih storitev tako lahko doleti vsakogar, ki dočaka visoko starost, ko zaradi starostno pogojenih bolezni postane nezmožen skrbeti sam zase.

Pa se malo še ustavimo pri denarni socialni pomoči za dolgotrajno brezposelne (tj. tiste, ki so brezposelni dalj kot leto dni). Razen v času najhujše krize so dolgotrajno brezposelne predvsem težje zaposljive osebe - invalidi, osebe s slabim zdravstvenim stanjem, etnične manjšine (Romi), ipd. Tudi mladih je veliko dolgotrajno brezposelnih, kar pa je posledica gospodarske krize, katere posledice v Sloveniji še niso odpravljene.   

Druga kategorija dolgotrajno brezposelnih so lenuhi, ki se izogibajo prijeti za delo. Vendar pa zanje obstajajo mehanizmi, zaradi katerih denarne socialne pomoči zaradi krivdnih razlogov, ki so na njihovi strani (neiskanje dela, lenoba), sploh ne dobijo. In čas, ko denarne socialne pomoči ne dobijo, se ne šteje v čas prejemanja denarne socialne pomoči. Z vračanjem denarnih socialnih pomoči se je skušalo kaznovati lenuhe, a le-ti sploh ne pridejo zraven, saj so izločeni že z zakonskimi predpisi - krivdnimi razlogi za neprejemanje denarne socialne pomoči.

7) Najbolj so prizadeti potomci težje zaposljivih oseb, in oseb, nezmožnih za delo

Najbolj so torej z vračanjem prejetih pomoči pri dedovanju prizadeti potomci - sinovi in hčere, pa tudi parterji, oseb, ki so bile že od mladih nog težje zaposljive oz. nezmožne za delo (npr. zaradi bolezni, nesreče). Zaradi zniževanja pokojnin in zaostrovanja upokojitvenih pogojev pa bo takšnih primerov čedalje več.

8) Sistemska diskriminacija na podlagi invalidnosti in zdravstvenega stanja

14. člen Ustave RS določa (vir):

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Vsi so pred zakonom enaki.

Žal v Sloveniji izgleda, da osebe, ki so zaradi nezmožnosti za delo prisiljene prejemati pomoč iz socialnega varstva, niso enake vsem ostalim prebivalcem Slovenije. Gre za sistemsko diskriminacijo na podlagi invalidnosti in zdravstvenega stanja, pa tudi rojstva in gmotnega stanja. Najhujša kombinacija je namreč, če se rodiš v družini, ki ni ravno tajkunska kot invalid in si zaradi tega nezmožen za delo - npr. s hudo cerebralno paralizo.