V Žurnalu je bil 25. junija, na dan 25. obletnice "neodvisnosti" Slovenije, objavljen članek z naslovom "25 razlogov, zakaj je dobro živeti v Sloveniji" - http://www.zurnal24.si/25-razlogov-zakaj-je-dobro-ziveti-v-sloveniji-clanek-273137

Grem kar lepo po vrsti.

1. Živimo v državi, ki kljub le dvema milijonoma prebivalcev niza izjemne športne uspehe. No, na področju smučanja smo na tem področju res dobri. A v drugih športih nas praktično ni. Tudi letos so na evropskem prvenstvu v nogometu reprezentance iz vse Evrope, a slovenske žal ni med njimi. Medtem pa ima Velika Britanija kar štiri reprezentace letos na prvenstvu - Anglija (prišla do osmine finala in nato izgubila proti Islandiji), Škotska, Wales in Severna Irska).

2. Številne športne medalje, v 25 letih, kar obstajamo 34 olimpijskih medalj. Je pa vprašanje, kakšen bi bil naš rezultat, če bi primerjali, koliko medalj dobijo države na milijon prebivalcev. Največ medalj poberejo po prebivalstvu največje države, ZDA, Rusija, Kitajska, ipd. Torej, primerljivo je samo število na milijon prebivalcev. 

3. Slovenci naj bi bili uspešni v znanosti. Vprašaje je, kakšen bi bil naš rezultat, če bi primerjali rezultate na milijon prebivalcev. Iz ZDA je vsak dan kakšna znanstvena novica, pa imajo 300 milijonov prebivalcev, tj. 150 x več kot Slovenija. Skratka, v Sloveniji bi morali vsako leto imeti vsaj 2 veliki odkritji svetovnega pomena, če bi hoteli parirati z ZDA. (o tem, kako nas naša majhnost potiska relativno še bolj dol kot bi bilo treba, pišem spodaj, v 7. točki). ZDA ima kar nekaj dobro znanih znanstvenih institutov (npr. tisti v Baltimoru). Dvomim, da je kateri naš institut svetovno znan.

4. Živeli naj bi v eni izmed najbogatejših držav. Japajade. Morda smo po BDP/pc res med 20 % najbogatejših držav, nič pa ni v članku napisano, da smo v času gospodarske krize zdrsnili po lestvici navzdol in da nas je prehitela Češka in tako nismo več najrazvitejša in najbogatejša post-socialistična država, prav tako pa se glede razvitosti tudi ne približujemo več povprečju EU (da, še vedno smo pod povprečjem EU), kot je bilo to v času pred prevzemom evra.

5. Slovenci zaznamo stisko in smo pripravljeni pomagati. Prav zanima me, ali obstaja na našem planetu narod ali pleme kot celota (ne posameznik, ker med nami so tudi psihopati in slabi ljudje, ampak narod kot celota), ki stiske ne zazna in ni pripravljen pomagati?

6. V Sloveniji naj bi bila oaza varnosti in miru, kjer mnogi ne zaklepajo niti vhodnih vrat. Prav zanima me, kje je to? Včasih je mogoče res bilo tako, a zadnjih morda 15 let je tam, kjer živijo moji starši, vse več primerov tatvin, ki jih zagrešijo Romi. Vsaj mojim staršem so že najmanj 5x kaj ukradli. Tudi sicer se tatvine in druge nevšečnosti, ki jih povzročijo Romi, na Dolenjskem kar vrstijo. Tudi sicer ni varno puščati odklenjenih vrat, ko so stanovalci hiše oz. stanovanja odsotni, saj priliko hitro izkoristijo tatovi. V Ljubljani tudi ni varno puščati koles nezaščitenih, saj jih tatovi takoj ukradejo. Je pa res, da je pri nas varneje kot npr. v Čadu, kjer se ni varno niti sam voziti z avtom, kaj šele hoditi peš po mestu podnevi.

7. Slovenija je zelo raznolika država in to na zelo majhnem teritoriju. Na vsega 20000 kvadratnih kilometrih imamo visoke gore (Triglav je najvišja med njimi), morje, nižinski in ravninski svet,... Res je raznolikost na majhnem območju nekaj veličastnega, je pa majhnost tudi nekaj, kar nas utesnjuje. Zaradi majhnosti ne moremo imeti vsega tistega, kar imajo prebivalci velikih držav, ni ekonomije obsega (npr. potrebujemo vse tiste državne institucije, kot jih imajo velike države in to po relativno višjih cenah kot v večjih državah, tudi naš parlament je relativno velik glede na parlamente velikih držav). Zaradi naše majhnosti nastopajo tudi težave z zaščito invalidov in manjšin. Ker smo majhni, se npr. uvoznikom ne splača uvažati v Slovenijo raznih pripomočkov, po katere moramo kljub temu, da smo v EU, še vedno v tujino (ker enotnega trga v EU žal ni in tukaj nam majhnost prav nič ne koristi).

8. Slovenija je peta najbolj zelena država sveta. Morda je to že res, a to nam prav nič ne koristi, če tega ne znamo izkoristiti. Hlode, ki jih posekamo v gozdovih, ki so naše največje bogastvo, prodajamo neobdelane v Avstrijo in drugam, nato pa iz Avstrije in drugih držav uvažamo izdelke - pohištvo,... To me zelo žalosti. Zakaj ne bi mogli imeti pohištvene industrije v Sloveniji? Ikeo oz. Ikei podobno trgovino v Sloveniji, da bi vsaj DDV pobrala naša država, trgovina pa zaposlila v Sloveniji vsaj nekaj Slovencev? Tako pa naši resursi neobdelani odhajajo na obdelavo v tujino. Kot v Afriki. Zelenost Slovenije je tudi posledica zapuščanja vasi, ker mladi na podeželju ne vidijo več prihodnosti in se odseljujejo v mesta, stari pa umirajo in vasi se tako počasi praznijo. Nekdanja polja preraščajo gozdovi.

9. V Sloveniji lahko v gozdovih prosto nabiramo gobe, kostanj in druge gozdne plodove (le dreves ne smemo sekati), tudi če gozd ni naš. Nič pa ni napisano, da je nabiranje omejeno s št. kilogramov, ki jih lahko naberemo...

10. V Sloveniji je velika biotska raznovrstnost. Jasno, ko pa nimamo nobene industrije več in se ljudje izseljujejo iz nekoč obdelanih vasi, saj ne vidijo več prihodnosti. Tja se zdaj naseljujejo živali in rastline.

11. Čisto okolje in na vrhu v reciklaži smeti. Japajade. Vse je odvisno od tega, kje gledate. Če gledate Kočevski rog, tam, kjer so celo območja, kamor le redko stopi človeška noga, je res vse čisto. Če pa gledate, kaj počne Cinkarna Celje oz. posledice njenega delovanja (zastrupljena prst,...), se pa lahko le držite za glavo. Enako je tudi v Mežiški dolini, kjer so še zdaj posledice izkopavanja svinca in cinka v tamkajšnjem rudniku, ki je zdaj že zaprt. In da ne govorim o preseganju prašnih delcev v zraku v slovenskih mestih v zimskem času, zaradi katerega ljudje celo umirajo zaradi bolezni pljuč.

12. Da je v Sloveniji čista pitna voda, se lahko strinjam. To je tudi ena redkih točk, kjer nimam pripomb.

13. Dobro vino s svetovnim slovesom. Res? Najbolj znano vino je šampanjec in je iz Francije (Champagne). O kakšnem slovenskem vinu pa v tujih medijih ni zaznati nič. Jasno, ko pa vina ne znamo tržiti in ga tudi prodajati na svetovni trg ne. Niti ne vem, če katero podjetje ali vsaj kmetija sploh izvaža naše vino v tujino. O tem se ne piše nič, kot da bi se sramovali tega. Če bi bilo naše vino res tako super, bi sigurno obstajalo kakšno dobro stoječe izvozno podjetje, ki bi se ukvarjalo z vinarstvom in bi zaposlovalo veliko slovenskih delavcev, vinarstvo pa bi imelo pomemben delež tudi v BDP Slovenije.

14. Dobra izobrazba brez dolgov. Res je, da se za dosego univerzitetne izobrazbe v Sloveniji ni treba zadolžiti, ker ni šolnin. Ampak kaj pomaga izobrazba, če potem ni možnosti za zaposlitev? Ali pa v primeru biopsihologov, ki so zdaj, po končanem študiju ne le nezaposljivi, ampak je njihov študij sploh neveljaven?

15. Dostopno in uspešno zdravstvo. Japajade! Čakalne vrste, da te glava boli, zdravstvene storitve, ki niso krite iz zdravstvenega zavarovanja (čiščenje zobnega kamna - v Nemčiji je krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja), smrti na urgenci zaradi šlamparije pri gradnji urgence (pacient je dobil smejalni plin namesto kisika), smrti otrok na otroški srčni kirurgiji, nedostopno zdravstvo za samostojne podjetnike, ki si zaradi plačilne nediscipline ne morejo plačevati zdravstvenega zavarovanja,... pričajo o vse kaj drugem kot o dostopnosti in uspešnosti zdravstva.

16. Veliko imamo dopusta - med 20 in 60 dni na leto + prazniki. Vendar pa je to veliko v svetovnem merilu, ne pa tudi v primerjavi s primerljivimi evropskimi državami kontinentalne Evrope - v Nemčiji imajo dopusta še veliko več kot pri nas.

17. Prijazna država do novopečenih staršev. S tem se delno strinjam. V prvem letu otrokovega življenja morda res, a ko je treba otroka dati v vrtec, pa bodisi ne dobijo prostora v vrtcu, bodisi je vrtec tako oddaljen, da je oddaja otroka zjutraj v vrtec in po službi iti ponj v vrtec pravi logistični podvig. Za zaposlene starše prava nočna mora. Otrok je namreč lahko v vrtcu največ devet ur, služba traja osem ur, pot iz službe do vrtca in obratno pa lahko v prometni konici tudi več kot pol ure. Ni čudno, da je na cestah v prometni konici toliko prometnih nesreč.

18. Na cestah umre manj otrok kot nekoč. Da, res je prometna varnost boljša kot nekoč, a še vedno slabša kot v razvitih evropskih državah. Danes otroci ne smejo več sami v šolo, ne smejo sami hoditi po cestah,... kar je sicer prispevalo k večji varnosti, po drugi strani pa tudi zmanjšalo samostojnost otrok, ki zdaj potrebujejo pomoč še, ko kot mladi odrasli iščejo zaposlitev in gredo starši z njimi na razgovore za službo.

19. Na potni list boste čakali le 7 delovnih dni. No, s tem se lahko strinjam. A kaj pomaga potni list tistim, ki si daljšega potovanja sploh ne morejo privoščiti? Potni list danes, ko smo v EU, potrebujemo le za potovanja v res oddaljene dežele, najbližja Sloveniji je Ukrajina, sledi ji Turčija, najbližja država, kamor je varno potovati in se potrebuje potni list z ali brez vizuma, pa je na ameriški celini. Za vse bližnje dežele, kamor Slovenci največ potujemo (Hrvaška, Avstrija, Italija, Grčija, tudi bivše jugoslovanske republike) zadošča osebna izkaznica.

20. Slovenija je egalitarna država. Dohodkovne in premoženjske razlike med ljudmi so zelo majhne, med najmanjšimi na svetu. Vse lepo in prav, če ne bi država s svojimi ukrepi uspešnejšim in tistim, ki želijo delati več, onemogočala pridobitev višjih dohodkov in premoženja (preko izredno progresivnega obdavčenja dohodkov, obdavčenja vseh dohodkov, kar jih je (niti enega evra ne smeš zaslužiti "postrani", visokih pristojbin za opravljanje popoldanskega s.p. (pavšalni prispevki 60 eur na mesec),...). Marsikoga ob tem mine volja do dela.

21. V Sloveniji imamo enakopravnost spolov. S tem se lahko strinjam. Sprašujem pa se, ali je to, da so nekateri poklici v Sloveniji še vedno izrazito ženski (npr. delo na centrih za socialno delo) ali moški (npr. avtomehaniki - glede  na to, da ženske lahko dvigujejo nepokretne starostnike v domovih starejših občanov, kjer delajo skoraj same ženske, menim, da bi bile zmožne tudi za delo v avtomehanični delavnici - tam se veliko pomaga z raznimi dvigali, medtem ko v domovih starejših občanov ženske dvigujejo nepokretne kar z lastnimi rokami, brez dvigal (čeprav obstajajo)...) zgolj posledica različnih zanimanj moških in žensk ali tudi prikrite spolne selekcije s strani delodajalcev. Sprašujem se tudi, zakaj je izobrazbena raven moških nižja od žensk.

22. Kultura in umetnost sta del nas. Vse lepo in prav - ampak, ali imamo kakšnega umetnika svetovnega slovesa? Koga, čigar dela bi se vrednotila v tisočih evrov? Picassove slike stanejo nekaj deset tisoč evrov ali pa še več. Ali imamo koga takšnega v Sloveniji? Žal še nisem slišal o tem. Berem pa pogosto o revščini umetnikov pri nas. Žalostno. Povsod drugod pa o tem, koliko so vredna njihova dela, kako veliko zaslužijo... Ali česa takega res ne bi mogli narediti pri nas? Slikarstvo je univerzalno, ni treba znati jezika. Tudi instrumentalno glasbo lahko naredimo univerzalno. Ali pa svetovno knjižno uspešnico, ki jo iz slovenščine prevedemo v 200 jezikov... Veliko dela za avtorje in prevajalce. Splača se! Res ne vem, zakaj so umetniki pri nas revni. To je nonsens.

23. Imamo res bogato kulturno dediščino, ki pa jo premalo cenimo in jo vse prevečkrat puščamo propadati. Prav tako jo premalo pokažemo turistom - vsaj takšen občutek imam. Ko na poročilih poslušam o turizmu v Sloveniji, izgleda, da jim pokažemo samo naravne lepote (Blejsko jezero, Postojnska jama) in morje, kulturne dediščine pa ne, kot da bi se je sramovali.

24. Jezikovna raznolikost. Na cca. 25000 kvadratnih kilometrih (poleg Slovenije še območja slovenske narodne manjšine v Italiji, Madžarski, Hrvaški in Avstriji) naj bi obstajalo kar 46 narečij. No, prednost to ravno ni, ko moraš komunicirati z nekom iz drugega konca Slovenije... Je pa res, da je to zanimivost, ki bi jo bilo smiselno pokazati tudi turistom.

25. Veliko imamo slovenskih specialitet. S tem se lahko strinjam. Je pa tako tudi v drugih državah - npr. zlasti znane: Francija, Nemčija, balkanske države, ...