Članek
Odpoved zaradi pomanjkanja zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja
Objavljeno Aug 11, 2016

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) pripravlja predlog zakona, ki bi uvedel možnost odpuščanja delavcev zaradi pomanjkanja zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja (vir) . Razlog uvedbe takšnega ukrepa in kje takšen ukrep že izvajajo, ni navedeno. Je pa posredno mogoče sklepati na to, da naj bi šlo za ukrep za dostojnejše delo. Ukrepi naj bi se namreč, po zapisanem v viru sodeč, nanašali na dokument "Za dostojno delo".

Možnost zlorabe instituta odpovedi

Pri tovrstnih oblikah odpovedi, ko lahko delodajalec odpove pogodbo delavcu zaradi nezaupanja ali medsebojnega neujemanja pa lahko pride do številnih zlorab. Delodajalec lahko delavca odpusti preprosto zato, ker mu ta ni všeč ali pa, ker je dejal ali predlagal nekaj, kar delodajalcu ni všeč, pa četudi je želel podjetju dobro. Prav tako bo obstajala možnost, da se bo delodajalec znebil zaposlenega zato, da bo sprostil delovno mesto, da bo lahko zaposlil svojo žlahto - nepotizem je v Sloveniji še vedno močno prisoten.

Možnost zlorabe pravne države

Prav tako bi bilo treba dobro opredeliti nezaupanje. Ali to pomeni, da lahko delodajalec odpusti delavca že, če mu delavec ne želi zaupati intimnih skrivnosti? Če bi se uveljavilo kaj takega, potem adijo pamet in dobro jutro, zloraba pravne države! Pravo bo sicer še vladalo, vendar pa v korist nekoga drugega kot bi moralo.

Možne tudi težave pri iskanju nove službe

Ker delodajalci kandidate za zaposlitev ob iskanju nove službe na razgovoru vprašajo tudi, zakaj iščejo novo službo, se utegne zaplesti tudi tu. Če bo kandidat namreč odgovoril, da je službo izgubil, ker se z delodajalcem ni ujel ali pa ni bilo zaupanja med njima, si bo s tem zmanjšal možnost, da dobi novo službo. 

Sindikati se s predlogom ne strinjajo

Ravno zaradi možnosti zlorab se sindikati s predlogom, navedenim zgoraj, ne strinjajo. Če bo takšen zakon sprejet, utegne priti do splošne stavke.

Takšen predpis ne bo prispeval k dostojnemu delu

Skratka, zgoraj navedeni predlog zakona ne bo prispeval k dostojnemu delu, pač pa k zastraševanju zaposlenih in k še večji negotovosti zaposlenih, v končni posledici pa k porastu psihičnih obolenj.