Slovenijo je Visio Institut za leto 2014 uvrstil na 97. mesto ekonomske svobode. Mesto si Slovenija deli z južnoameriško državo Surinam in je najslabše uvrščena država Evropske unije. Poročilo je bilo sicer objavljeno septembra letos (tj. 2016), a je podatke črpalo iz leta 2014, ko se je v Sloveniji ekonomsko okrevanje po dolgotrajni in hudi gospodarski krizi šele začenjalo. Glede na leto 2013 smo napredovali za 14 mest, ko smo bili na 111. mestu, ki smo si ga delili z Nigerijo in Kitajsko.

Razlogi za izboljšave glede na leto 2013 so po besedah Tanje Porčnik, predsednice Visio Instituta, v krčenju pretiranih predpisov na področju mednarodne trgovine in povečanju obsega bančnih posojil zasebnemu sektorju in v zmanjšanemu nasprotovanju pritoka tujega kapitala, naposled pa tudi v manjši javni porabi, ki je v bila veliki meri posledica sprejetja zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). (vir) (vir)

Poročilo vključuje 42 kazalnikov, združenih v 5 sklopov:

• obseg državnega aparata (147. mesto) 
• regulativa (123. mesto)
• trdnost valute (85. mesto),
• svoboda mednarodne trgovine (41. mesto)
• pravni sistem (49. mesto).

Največji problem obseg države in paradržave

Največji problem Slovenije sta torej obseg državnega in paradržavnega aparata in regulativa.

Ocena za obseg države je sestavljena iz ocen štirih dejavnikov: državne potrošnje, državnih subvencij in transferjev, državnih podjetij in investiranja ter obdavčitve. Država preko subvencij povečuje kupno moč določenim podjetjem, a vselej s tem, da preko davkov jemlje del dohodka državljanom in podjetjem, tudi tistim, ki subvencij niso deležni. Davki pa pomenijo odvzem dela ekonomske svobode državljanom. (vir)

Obseg državnega in paradržavnega aparata se je v letih 2013 - 2014 zelo povečal zaradi ustanovitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB - po domače: slabe banke), na katero so bile prenesene slabe terjatve bank. V letu 2013 pa so bili izdatki države precej višji kot v letu 2014 ravno zaradi sanacije bank in ustanovitve DUTB, ki še vedno vpliva na obseg paradržave. Dokapitalizacija DUTB v prvi polovici 2016 (vir) in načrtovana ponovna dokapitalizacija DUTB (vir) ne bosta zmanjšali obsega paradržave in izboljšala naših kazalnikov v naslednjih letih. Vse slabe odločitve iz leta 2016 se bodo manifestirale v poročilih, izdanih jeseni 2018 (Visio Institut) in pozimi 2019 (Heritage Foundation). Pohvalno pa je, da se je začela prodaja podjetij v državni lasti.

Pretirana regulativa duši gospodarstvo

Področje  regulative je razdeljeno v tri sklope: regulacija trga dela, regulacija trga kreditnih trgov in regulacija podjetij. (vir)

Glede regulacije trga dela imamo res zelo rigidno delovnopravno zakonodajo. Redno zaposlenega za nedoločen čas je skoraj nemogoče odpustiti, razen če gre podjetje v stečaj. Spremembe delovnopravne zakonodaje marca 2013 so nekoliko omilile rigidnost delovnopravne zakonodaje v Sloveniji (vir), a očitno ne dovolj. Še vedno so mladi na trgu dela diskriminirani, saj zaradi "neizkušenosti" ne dobijo zaposlitve. Pri tem sploh niso pomembne delovne izkušnje kot takšne, ampak delovna doba. Oseba, ki se npr. zaposli za dve leti, gre naslednji dan po zaposlitvi na bolniško zaradi nosečnosti, je devet mesecev na bolniški, potem pa še eno leto na porodniški (in s podaljškom zaradi npr. otroka s posebnimi potrebami še za nadaljnje tri mesece), ob izteku pogodbe o zaposlitvi lahko pove novemu delodajalcu, da ima dve leti delovnih izkušenj, ne da bi dobila en sam samcat delovni dan dejanskih delovnih izkušenj. Ne vem, če obstaja kaj takega tudi drugje v Evropi. Saj ne rečem, da bi moral delodajalec osebo, ki zanosi, je rizično noseča in gre nato na porodniško, odpustiti, sem pa proti diskriminaciji mladih na trgu dela. Mladih ne bi smeli postavljati v neenakopraven položaj glede delovnih izkušenj, razen tam, kjer so te neobhodno nujne za varno in uspešno opravljanje dela in ni mogoče zagotoviti pogojev, da bi oseba te izkušnje dobila pri delodajalcu.

Regulacija kreditnih trgov se je močno povečala v času svetovne gospodarske krize, saj so se močno povečale zahteve po kapitalski ustreznosti bank. To se ni zgodilo le v Sloveniji, ampak v mnogih državah, ne le v EU. Zaradi navedenega z navedenim kazalnikom ne moremo pojasniti zadnjega mesta Slovenije v EU po kazalniku ekonomske svobode. Lahko pa Slovenija veliko naredi na tem področju s prodajo NLB. NKBM je država letos prodala, kar je pohvalno in to bo pozitivno vplivalo na vrednost tega kazalnika v poročilu, izdanem leta 2018. Factor banka in Probanka sta bili dokončno likvidirani, premoženje pa preneseno na DUTB, kar pomeni le povečanje obsega paradržave.

Je pa regulacija podjetij v Sloveniji zares pretirana. Ob prebiranju različnih poročil iz Avstrije in Nemčije opažam, kako enostavneje je v Avstriji in v Nemčiji poslovati glede na Slovenijo. Na tem mestu bi morala Slovenija narediti zelo veliko.

Tudi pretirana regulativa v Sloveniji duši slovensko gospodarstvo. Glede regulative smo na 123. mestu. Veliko nove regulative je bilo sprejete tudi zaradi boja proti sivi ekonomiji. Sam menim, da je bil v boju proti sivi ekonomiji uporabljen napačen pristop. Davki se pri nas utajujejo predvsem zato, ker so previsoki glede na to, kaj državljani od davkov dobijo. Namesto, da se denar meče v vreče brez dna (DUTB, Kobilarna Lipica, do nedavnega tudi Elan, NLB) in zapravlja za veliko preplačane zgrešene državne projekte (TEŠ 6), bi morali davkoplačevalski denar pametno in gospodarno porabiti za tisto, kar bi koristilo državljanom. Tako bi bilo tudi davčnih utaj manj. Nadalje, če želi oseba nekaj prodati in to samo enkrat ali dvakrat na leto (npr. vino), naj se ji to dovoli brez davkov. Ravno 21.9. sem na Slovenski kroniki videl, da se želi omejevati prodaja odprtega vina. Ni mi jasno, zakaj? Zdi se mi, da je tukaj samo pretirana regulativa, nič drugega.

Trdnost valute

Da pa nismo ekonomsko svobodni kot kakšna revna država subsaharske Afrike ali Venezuela, skratka, na svetovnem dnu, pa preprečujejo trije kazalniki, ki so nad mestom, na katerem smo po lestvici ekonomske svobode, to so trdnost valute, pravni sistem in svoboda mednarodne trgovine.

Trdnost valute  vključuje naraščanje količine denarja v obtoku, nihanje v inflaciji, stopnjo inflacije v zadnjem letu in dostopnost tujih valut ter njihovih možnosti uporabe pri bančnih računih domačih in tujih bank. (vir)

Pravni sistem

Pravni sistem vključuje vladavino prava, zavarovanje lastninskih pravic, neodvisno in nepristransko sodstvo ter pravično in učinkovito izvajanje zakonov.

Delovanje pravnega sistema vpliva na delovanje ljudi v nekem družbenem okolju, saj vpliva na stopnjo spoštovanja medsebojnih dogovorov, izvrševanja pogodb, miroljubnega sodelovanja in varstva zasebne lastnine. (vir)

Po pravnem sistemu, o problemih katerega lahko skoraj vsakodnevno poslušamo, gledamo in beremo v medijih, smo na 49. mestu in v bistvu sploh ni takšen problem za našo ekonomsko svobodo, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav so določeni elementi, ki bi jih bilo treba izboljšati: izpolnjevanje pogodb (za zdaj se podjetja očitno še lahko izognejo plačevanju obveznosti, kar se je zgodilo npr. v primeru Primoža Smrtnika).

Svoboda mednarodne trgovine

Svoboda mednarodne trgovine je področje, na katerem je Slovenija za leto 2014 najbolje uvrščena, predvsem zaradi zmanjševanja regulative na področju mednarodne trgovine. Slovenija je dosegla 41. mesto po navedenem kazalniku. Tudi omejitve pritoka tujega kapitala v Slovenijo se zmanjšujejo in vse več je poročil o tem, da tuja podjetja želijo vlagati v Slovenijo, kar je pohvalno.

Zaključek

Države z višjo ekonomsko svobodo dosegajo višje stopnje gospodarske rasti in blaginje.

Največji problem v Sloveniji, ki ogroža ekonomsko svobodo Slovenije, sta obseg države in paradržave in regulativa podjetij. Na navedenih področjih je treba še veliko storiti, da bomo ekonomsko bolj svobodna država in bomo lahko dosegali višjo gospodarsko rast, da se bomo hitreje približali razvitim evropskim državam in povečali blaginjo Slovenije.

Veliko se piše in govori o problematiki sodnega sistema, ki pa niti ni takšen problem. Večji problem sta obseg paradržave (SDH, DUTB, drugi paradržavni skladi in podjetja, ki jih ima država v lasti) in regulativa podjetij in zaposlovanja ter državno lastništvo bank. Tukaj bo treba še veliko urediti. Država noče prodati podjetij tudi pod pretvezo nacionalnega ponosa. Kaj nacionalni ponos sploh je, pa ni definirano. Ali je nacionalni ponos, da zaostajamo za državami severovzhodne Evrope, ki so bile nekoč manj razvite od Slovenije, zdaj pa nas nekatere že prehitevajo? Ali je nacionalni ponos, da smo manj ekonomsko svobodni od večine prebivalcev Evrope?