Tukaj sem pisal, da zasedamo 97. mesto na lestvici ekonomske svobode (in pri tem povzel podatke Visio instituta "Ekonomska svoboda sveta 2016" (vir). 97. mesto si delimo z južnoameriško državo Surinam. No, mesto na lestvici si s to državo morda res delimo, a dejansko Slovenija ni niti malo podobna Surinamu. Pokazal bom, da je v Sloveniji veliko lepše in boljše kot v Surinamu, pri tem pa zanemaril razlike v podnebju in geografiji.

V Sloveniji BDP na prebivalca precej višji kot v Surinamu

Bruto domači proizvod (BDP) je vsota vseh v gospodarstvu proizvedenih dobrin in storitev in nam pove, kako močno je gospodarstvo države. Da izločimo vpliv različnega števila prebivalcev različnih držav, delimo BDP s številom prebivalcev in dobimo BDP na prebivalca.

V Sloveniji je leta 2015 po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (MDS, angl: IMF) znašal nominalni BDP na prebivalca 20.732 USD in je bila na 35. mestu, v Surinamu pa 9.306 USD in je bil na 63. mestu. Surinamski nominalni BDP na prebivalca je torej znašal 44,9 % slovenskega nominalnega BDP na prebivalca.  (vir)

Tudi BDP na prebivalca po pariteti kupne moči v Sloveniji višji kot v Surinamu

V Sloveniji je leta 2015 po podatkih MDS znašal BDP na prebivalca po pariteti kupne moči 31.007 internacionalnih dolarjev na prebivalca in je bila na 38. mestu, v Surinamu pa 16.292 internacionalnih dolarjev na prebivalca in je bil na 63. mestu. Surinamski BDP po pariteti kupne moči na prebivalca je torej znašal 52,5 % slovenskega BDP po pariteti kupne moči na prebivalca. BDP po pariteti kupne moči je BDP, kateremu je odvzet vpliv različnih ravni cen v različnih državah. (vir)

V Surinamu je leta 2015 znašala gospodarska rast 1,5 %, v Sloveniji pa 2,3 %. Gospodarska rast je bila torej leta 2015 v Sloveniji višja kot v Surinamu. (vir)

Ker pa gospodarska rast v enem letu ne pove veliko o gospodarski situaciji v državi, saj je le-ta močno odvisna od različnih kratkoročnih dejavnikov, poglejmo še gospodarsko rast na dolgi rok 10 let.  

Dolgoročna gospodarska rast v Sloveniji stabilnejša kot v Surinamu

V Sloveniji je bila v prvih letih po osamosvojitvi negativna, a je že leta 1993 postala pozitivna in je vsako leto znašala okrog 4 %. Najvišja je bila v letu 2007, in sicer 6,9 %. Leta 2009 je nato sledil močan padec BDP, in sicer je v letu 2009 gospodarska rast znašala - 7,89 %. Nato je bila gospodarska rast negativna še v letih 2012 in 2013, a bistveno manj kot v letu 2009 (skupno smo v teh letih pridelali - 11,6 % negativne gospodarske rasti, ki pa jo bomo nadomestili v naslednjih letih. Skratka, gospodarska rast je bila do izbruha svetovne gospodarke krize v Sloveniji vseskozi pozitivna, gospodarska kriza pa je slovensko gospodarstvo zelo prizadela in ga močno zamajala. (vir)

V Surinamu je gospodarska rast do leta 2001 močno nihala - enkrat je bila močno negativna (najbolj leta 1987: -14,2 %), drugič pa močno pozitivna (najbolj v letu 1989: 11,0 %). Po letu 2001 ima Surinam vseskozi pozitivno gospodarsko rast. Najvišja je bila po letu 2001 leta 2004, in sicer 9,6 %, nato pa se je postopoma zniževala in leta 2015 znašala 1,5 %. (vir)

Treba je tudi poudariti, da negativna gospodarska rast v določenem odstotku pomeni večji upad kot pozitivna gospodarska rast v določenem odstotku pomeni rasti. Da pokažem s primerom:

BDP v prvem letu: 1000

Gospodarska ras v prvem letut: - 20 %

BDP v drugem letu: 800

Gospodarska rast v drugem letu: 20 %

BDP v 3. letu: 9600

Torej, BDP je na začetku 3. leta znašal le še 9600, čeprav je bila gospodarska rast v drugem letu enaka negativni gospodarski rasti v prvem letu. Zato je za nadomestitev gospodarskega upada za x % potreben večji % gospodarske rasti, kot je znašala negativna gospodarska rast.

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji daljša kot v Surinamu

.V Sloveniji je leta 2015 znašala pričakovana življenjska doba 80,8 let in je bila na 26. mestu. V Surinamu je istega leta znašala pričakovana življenjska doba 71,6 let in je bil na 103. mestu. V Sloveniji je bila torej pričakovana življenjska doba za 9,2 let daljša kot v Surinamu. (vir)

V Sloveniji skoraj vsi pismeni, razlik v spolu pri pismenosti ni

V Sloveniji je stopnja pismenosti po podatkih UNESCO leta 2015 znašala 99,7 % (brez razlik v spolu), v Surinamu pa 95,6 % (pri moških 96,1 %, pri ženskah pa 95,6 %).  (vir)

Slovenija ima visok in še vedno rastoč izobrazbeni indeks

Indeks izobraževanja pove, kolikšna je udeležba prebivalcev v izobraževanju. Številka 1 pomeni, da vsi prebivalci dosežejo magistrsko izobrazbo (18 let šolanja). V Sloveniji je znašal indeks izobraževanja leta 2013 0,863, v Surinamu pa 0,588, kar pomeni, da se ljudje v Surinamu v povprečju šolajo manj časa kot v Sloveniji in torej v povprečju dosegajo nižjo stopnjo izobrazbe kot v Sloveniji. (vir)

V Sloveniji se indeks izobraževanja vse od osamosvojitve povečuje, medtem ko je v Surinamu od leta 2008 vseskozi enak (starejših podatkov za Surinam ni). Leta 2008 je indeks izobraževanja za Slovenijo znašal 0,842, leta 2013 pa 0,863. Vse večji delež ljudi v Sloveniji dosega visoko izobrazbo, medtem ko se v Surinamu čas izobraževanja v povprečju v letih 2008 - 2013 ni spreminjal, starejši podatki pa za Surinam niso na voljo, medtem ko so za Slovenijo na voljo od osamosvojitve dalje. Leta 1990 je izobrazbeni indeks za Slovenijo znašal 0,653 in je bil že takrat višji kot v Surinamu leta 2008 in 2013.

Slovenija zelo visoko na indeksu človekovega razvoja, primerljiva z Avstrijo, Surinam pa daleč zadaj

Po indeksu človekovega razvoja je Slovenija na 25. mestu (zelo visok indeks človekovega razvoja), medtem ko je Surinam na 103. mestu (visok indeks človekovega razvoja, a v spodnjem delu, na svetovnem povprečju)  Indeks človekovega razvoja poleg BDP na prebivalca upošteva še izobrazbene in zdravstvene kazalnike, po katerih pa je Slovenija boljša kot po BDP na prebivalca celo od nekaterih razvitih držav z višjim BDP na prebivalca (npr. Španija, Italija) in držav z visokim BDP na prebivalca zaradi nafte (Saudska Arabija). Po indeksu človekovega razvoja smo povsem primerljivi s Finsko in Avstrijo, ki sta tik pred Slovenijo.  (vir)

Indeks demokratičnosti

Poglejmo si še politične indekse. Indeks demokratičnosti nam pove, kako demokratična je katera država. Slovenija je imela v letu 2015 indeks demokratičnosti 7,57 (36. mesto), Surinam pa je imel istega leta indeks demokratičnosti 6,77 (56. mesto). Obe državi sta uvrščeni med "Flawed democracies" oz. demokracije z napako, vendar pa je Slovenija uvrščena 20 mest višje in ima 0,8 točke več kot Surinam. (vir) 

Indeks percepcije korupcije

V letu 2015 je imela Slovenija indeks percepcije korupcije 60 in je bila na 36. mestu na svetu, primerljiva s Španijo in Litvo. Surinam pa je imel indeks korupcije 36 in je bil na 88. mestu, primerljiv s Perujem in Armenijo. Navedeno pomeni, da je v Sloveniji bistveno manj korupcije kot v Surinamu. V Surinamu verjetno precejšen del javnih sredstev pobere korupcija, tako da za javne storitve ne ostane tolikšen delež sredstev kot v Sloveniji.

Zaključek

To je le nekaj kazalnikov, po katerih se vidi, da je v Sloveniji bolje kot v Surinamu, čeprav po poročilu o ekonomski svobodi sveta Visio instituta za leto 2016 zasedamo 97. mesto skupaj s Surinamom.