Minilo je 96 let od koroškega plebiscita, ki je 10.10.1920 določil mejo med Slovenijo in Avstrijo. Slovenija je bila do leta 1918 del velikega imperija, imenovanega Avstro - Ogrska, ki ga je vodila Habsburška dinastija.

Vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Volksabstimmung_1920_in_K%C3%A4rnten

Iz zgornje slike in iz zgodovinskih dejstev je razvidno, da se je večina prebivalcev območja, na katerem je bil 10.10.1920 odločila, da ostanejo pod Avstrijo. V občinah ob slovensko avstrijski državni meji se je večina prebivalstva odločila za tedanjo Kraljevino Jugoslavijo, v bolj oddaljenih občinah pa za Avstrijo.

Velike razlike med Avstrijo in Slovenijo danes

Danes je Avstrija precej bolj razvita kot Slovenija. V Sloveniji je po podatkih mednarodnega denarnega sklada leta 2015 znašal BDP na prebivalca po pariteti kupne moči 30,918 internacionalnih dolarjev, v Avstriji pa 46,986 internacionalnih dolarjev. (vir) Na avstrijskem Koroškem, ki se je pred 96 leti odločila ostati pod Avstrijo, je danes mnogo lažje ustanoviti podjetje in poslovno uspeti kot v Sloveniji. Mnogo manj je danes tam tudi brezposelnih. Tudi infrastruktura je na avstrijskem Koroškem veliko bolje urejena kot v Sloveniji.

Razlike izhajajo iz različnosti institucij

Od kod tolikšne razlike, glede na to, da sta bili tako Slovenija kot tudi Avstrija nekoč del iste države - Avstro - Ogrske? Razliko lahko pojasnimo z ekstraktivnostjo ekonomskih institucij v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni in inkluzivnostjo ekonomskih institucij v Avstriji ves čas po letu 1920. V času Hitlerjeve Nemčije, ko je Hitler naredil Anschluss Avstrije, so bile ekonomske institucije daleč bolj inkluzivne kot v povojni Jugoslaviji, o čemer priča npr. hiter tehnološki razvoj v tedanji Nemčiji - če malo gledate oddaje o 2. svetovni vojni in berete o dogajanju takrat, vidite, da so Nemci skoraj vsakih nekaj mesecev dobili boljše orožje. Naposled so zaradi slabih taktik, nepripravljenosti na rusko zimo in premoči zavezniških sil izgubili. Hitlerjeva vladavina v Avstriji pa je poleg navedenega trajala le 9 let. Potem je spet prišla demokracija, v Jugoslavijo pa socializem. V Jugoslaviji pa tehnološkega razvoja po 2. svetovni vojni skorajda ni bilo. Vse, kar smo pridobili, so pridobitve, ki so že obstajale drugod, v Jugoslaviji pa jih zaradi zaostalosti še nismo imeli. Nič novega ni bilo iznajdeno v Jugoslaviji. Prav tako je bilo vse gospodarstvo v tedanji Sloveniji zelo nekonkurenčno, kar se je pokazalo po osamosvojitvi, ko je veliko tedanjih podjetij šlo v stečaj.