Certifikat LGBT prijazno v Mestni občini Ljubljana. Zavzemanje za odpravo diskriminacije do oseb z drugačnimi spolnimi nagnjenji od tistih, ki jih ima večina. Več o certifikatu LGBT prijazno si lahko preberete tukaj. Certifikat je poleg mnogih posrednih proračunskih uporabnikov proračuna MOL (Zdravstveni dom Ljubljana, vrtci,  osnovne šole) dobil tudi posredni proračunski uporabnik državnega proračuna (Nacionalni inštitut za javno zdravje), javne gospodarske službe (Snaga Ljubljana) in zasebno podjetje - Radio Kaos.

Na zgoraj navedenem linku je navedeno, da se LGBT-osebe soočajo z zadregami, problemi in diskriminacijo, ki je heteroseksualne osebe včasih niti ne opazijo, saj izhajajo iz svojega stališča in jim je tak pogled samoumeven (npr. pogovor o partnerju oziroma partnerici, pogovor o otrocih).

Certifikat invalidom prijazno ali smiselno enak certifikat ne obstaja

Vse lepo in prav, če bi enako obravnavali tudi druge skupine z različnimi osebnimi okoliščinami. V nadaljevanju se bom omejil le na invalide, do katerih, kot boste videli, MOL še zdaleč ni tako prijazna kot do oseb z drugačnimi spolnimi nagnjenji. Pustimo tukaj na strani dejstvo, da mi ni jasno, ali si oseba z drugačnimi spolnimi nagnjenji ta drugačna spolna nagnjenja izbere sama ali ji je to prirojeno oz. pridobljeno na način, na katerega ni mogla vplivati. Dejstvo pa je, da so invalidnosti skoraj v celoti posledica dogodka - bolezni ali poškodbe, ki ni posledica osebne volje, želje, da postane takšna (izjeme so tudi tukaj možne). Čeprav je oseba lahko za invalidnost sama kriva (npr. vožnja pod vplivom alkohola, skok v preplitvo vodo), pa v takšno posledico najverjetneje ni privolila, zato to ni njena volja.

A niti zaradi tistih, ki so invalidi zaradi nesrečnih okoliščin, na katere niso mogli sami vplivati (ni nastala po njihovi krivdi ali volji), MOL ali katerakoli druga občina, občinska ustanova ali državna ustanova ne izdaja certifikata invalidom prijazno ali česa podobnega. Še več: v Ljubljani obstajajo točke, ki do invalidov nikakor niso prijazne. Da jih nekaj naštejem:

• Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika določa, da imajo gluhi, uporabniki slovenskega znakovnega jezika, pravico, da jim javna ustanova (državni organ, občinski organ, izvajalec javne službe ali nosilec javnega pooblastila) plača tolmačenje. A praksa je drugačna. Če gre gluha oseba s tolmačem v gledališče v Ljubljani (ali kjerkoli drugje), mora plačati vstopnino ne le zase, ampak tudi za tolmača, potem pa mora tolmačenje plačati sama z vavčerjem. Odrasla gluha oseba dobi od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve preko Centra za socialno delo vsako leto 30 vavčerjev za uporabo v zasebne namene (tj. ne pri državnih organih, občinskih organih, izvajalcih javne službe ali nosilcih javnega pooblastila). Navedeno, da mora gluha oseba plačati vstopnino za tolmača (poleg tega, da jo plača zase), potem pa tolmačenje v nasprotju z dikcijo zakona še z vavčerjem, namesto, da bi ga pokrilo gledališče, je velika diskriminacija gluhih ne le v MOL, ampak v vsej Sloveniji.
• neravni pločniki (npr. na Štefanovi ulici v Ljubljani (to je v centru Ljubljane in Barje, ki se nahaja na jugu Ljubljane, tukaj ni izgovor), so velika ovira za invalide, ki uporabljajo invalidske vozičke.
• mnoge institucije so nedostopne za invalide na vozičkih ali pa ne vem, kako je dostop urejen - ni jasnih navedb, kako lahko invalid na invalidskem vozičku pride do kraja, kjer se storitev opravlja - npr. Kinodvor - stopnice, ki jih je treba premagati, če želiš priti v kino dvorano, povedo vse. Enako tudi Kino Komuna (ta je sicer v zasebni lasti), medtem ko Kolosej (tudi zasebni subjekt) prilagojen dostop sicer ima, a je skrit očem - nikjer ni navedbe, kako in kje lahko invalid na vozičku vstopi).
• preozek pločnik na delu ceste na Vrhovce, kjer se nahaja gostilna Pri žabarju, je nevaren za vse, ki težko hodijo ali pa so na invalidskem vozičku.
• Mnogi semaforji nimajo zvočnih signalov za slepe, še manj pa jih ima tipne signale, ki so namenjeni tistim, ki poleg tega, da so slepi, tudi slabše slišijo.
• Čeprav imajo v UKC LJ jasno navodilo, da naj pošljejo osebi SMS, ker ne sliši, jo pokličejo preko slušalke - zvočno. Diskriminacija, da te kap.

Skratka, neprijaznosti do invalidov je v MOL kar nekaj in tudi na tem področju bi bilo treba nekaj narediti. Najbolje kar uvesti certifikat invalidom prijazno in z njim opremiti vse javne ustanove v mestu in vso občinsko javno infrastrukturo.