Zgraditev Magnine lakirnice v Hočah, kjer naj bi v naslednjih letih odprli 3000 novih delovnih mest, je vroča politična tema. Nekateri so za, drugi so proti. Izgleda pa, da vsi ti, ki se ukvarjajo z navedeno lakirnico, ne poslušajo mnenja ljudi, ki živijo tam, saj je v anketi, ki je bila izvedena, velika večina podprla izgradnjo Magnine lakirnice v Hočah. (vir)

Sam menim, da ni korektno, da se politika ukvarja z investicijami podjetij v Sloveniji, tako domačimi, kot tudi tujimi. Investicije, ki so del gospodarske dejavnosti, so tako kot drugi elementi gospodarske dejavnosti del svobodne gospodarske pobude in bi torej po mojem mnenju morali biti prepuščeni trgu. Trg nato odloči, ali podjetje obstane (ima zadosten promet za obstanek, kupci proizvod ali storitev želijo,...) ali propade (nima zadostnega prometa, ker kupci proizvoda ali storitve ne kupujejo). 

Da je mogoče živeti z manj političnega vmešavanja v gospodarstvo, med drugimi tudi v investicije (domače in tuje), priča podatek, da smo po podatkih Visio Instituta uvrščeni na 97. mesto po indeksu ekonomske svobode, enako kot Surinam (več o Surinamu v povezavi) in s tem tudi najslabši v celi EU.  (vir). Po podatkih Heritage Foundation pa smo prav tako na 97. mestu po indeksu ekonomske svobode, za zahodnoafriško državo Benin in pred srednjeameriško državo Nikaragvo. Po navedenem indeksu ekonomske svobode je od nas v EU slabša le še Grčija. (vir)

Skratka, vse sosednje države imajo višjo ekonomsko svobodo, vse sosednje države se manj vpletajo v gospodarstvo kot Slovenija. Če gledate oz. poslušate nemška poročila, ni tam skorajda nobenega vpletanja države v gospodarstvo, tuje in domače investicije, vse je prepuščeno svobodni gospodarski pobudi.

Res je, da lahko pride do ekološke katastrofe, če takšna tovarna zagori, saj se v njej uporabljajo zelo strupene kemikalije (barve, laki, razredčila), vendar pa so tukaj na prvem mestu potrebni ukrepi, ki bi omilli ekološko škodo. Lakirnica sama po sebi je ok, ni pa ok, da se ne pregleduje, kaj se uporablja v njej in ali delujejo sistemi za zaščito pred požarom, sistemi gašenja požarov, ipd. Navedeno se je namreč zgodilo v Kemisu, ki je zgorel sredi maja letos in v katerem so gorele tudi že dolga leta prepovedani herbicidi in druge nevarne snovi, nazadnje pa je odpovedal cel sistem zaščite in reševanja. (vir) Potok Tojnica, ki teče v bližini, je po požaru zelo onesnažen, odgovorni pa se izmikajo. (vir)

Sprašujem se, zakaj v Kemisu niso imeli sistema za takojšnjo detekcijo dima oz. požara in takojšnje, avtomatično gašenje, kot ga imajo v avtomobilskih lakirnicah v Nemčiji? Tako bi preprečili marsikatero škodljivo emisijo, gasilci pa bi bili manj izpostavljeni strupom. Upam, da bo tak sistem imela vsaj Magnina lakirnica v Hočah.

Zdi se mi tudi nezaslišano, da država in občine ne dajo gasilskim enotam zadostnih sredstev za nabavo potrebne gasilske opreme oz. za njeno obnovo, kadar je ta potrebna. Gasilci, ki so gasili v Kemisu, so namreč ostali brez osnovne opreme, saj je bila le-ta uničena, denarja za novo pa nimajo. (vir)

To slednje, poskrbeti za to, da imajo gasilci zadostna sredstva za vso opremo, ki jo potrebujejo, pa tudi za usposabljanje, ipd., pa je naloga države oz. občin. Nikakor pa ni naloga države oz. občin vmešavanje v gospodarstvo oz. njegovo oviranje.