Priča smo ugodnim trendom na področju zaposlenosti v Sloveniji, saj se stopnja brezposelnosti zmanjšuje - stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili je v 3. četrtletju 2017 znašala 6,3 % (vir) in že skorajšnjemu pomanjkanju delovne sile, ki zavira gospodarsko rast (vir). Ugodni trendi se naj bi nadaljevali tudi v letu 2018 in 2019. Glede brezposelnosti po anketi o delovni sili smo v tretjem četrtletju 2017 skorajda že dosegli cilj za leto 2018, naveden v jesenski napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj 2017, ki znaša 6,2 %. (vir)

Medtem pa vsaj enkrat mesečno dobim informacijo, kako gluhi in naglušni težko dobijo zaposlitev. Mnogi se po končanem šolanju na katerikoli stopnji ali smeri leta zaman trudijo dobiti redno zaposlitev in to ne glede na ugodna gibanja na področju zaposlenosti.

Ob tem pa je potrebno poudariti, da mora vsako podjetje, ki zaposluje najmanj 20, zaposliti določen odstotek invalidov, med katere spadajo tudi gluhi, odstotek pa je odvisen od panoge, v kateri deluje podjetje in se giblje med 2 % in 6 %. Če podjetje ne zaposli zadostnega števila invalidov, plača prispevek v sklad za zaposlovanje invalidov. Če pa invalide zaposli, pa je upravičeno do različnih ugodnosti in tudi do plačila za prilagoditev delovnih mest.

Ker gluhi in naglušni lahko delajo vse, samo slišati ne morejo, je mogoče za gluhe prilagoditi marsikatero delovno mesto. Pri mnogih delovnih mestih je potrebno prilagoditi samo komunikacijo, pri drugih pa morda še kaj, vendar pa stroške prilagoditve podjetju povrne sklad za zaposlovanje invalidov iz sredstev, ki jih dobi od podjetij, ki ne zaposlujejo zadostnega števila invalidov. Gluhim, ki znajo uporabljati znakovni jezik in imajo ustrezno odločbo, tj. odločbo o podporni zaposlitvi, sklad za zaposlovanje invalidov financira tudi stroške tolmačenja v slovenski znakovni jezik v obsegu do 30 ur na mesec.

Gluhi in naglušni so znani kot pridni, vestni in marljivi delavci, ki uspešno opravljajo svoje delo, saj se med delom posvetijo izključno delu in ne ovirajo delovnega procesa s klepetom s sodelavci.

Za nameček naj še dodam, da mnogi gluhi in naglušni dobijo delo samo preko javnih del in drugih aktivnih politik zaposlovanja, kar v bistvu pomeni, da so še vedno brezposelni, saj so aktivne politike zaposlovanja v bistvu namenjene brezposelnim. Mnogi gredo tudi skozi proces "usposabljanja na delovnem mestu", ki pa je, kot sem opazil, le izkoriščanje poceni delovne sile s strani delodajalcev, saj gluhi in naglušni ob "usposabljanju na delovnem mestu" opravljajo vsa dela, ki bi jih delali tudi, če bi bili redno zaposleni, le da so plačani izredno mizerno, manj kot znaša minimalna plača, kar pa je velika sramota.