Je sol zdravilo ali strup? Izpoved Izolanke, kateri je sol rešila življenje
Ker vemo, da živimo v času velikih laži in prevar, pri katerih dominirajo osrednji oz veliki mediji (mediji režima, mediji globoke države, ki nam NE želijo dobro!), je še kako pomembno, da v javnost pridejo tudi drugačne novice, novice, ki imajo drugačno sporočilo od zlaganih. Če so le-te podkrepljene z argumentom, so toliko bolj kredibilne, če pa gre za osebne izkušnje, vanjo sploh ne smemo podvomiti. Ena od velikih prevar je tudi zgodba oz. laži o soli, za katero osrednji oz. veliki mediji trdijo, da je škodljiva, a o soli obstaja tudi druga resnica. Pa jo poglejmo …
Sol je res škodljiva, v kolikor govorimo o navadni, kuhinjski soli. Ravno zato so jo (satanisti, delavci ‘teme’) izmislili (ustvarili, naredili, skreirali), da lahko sedaj vso sol mečejo v isti koš. Kuhinjska sol je torej res škodljiva za človeško telo, saj nastane s termično obdelavo (rafinacijo) kakovostne soli na 600°, pri čemer se izniči vse, kar je bilo nekoč v soli kakovostnega.
V taki soli ostaneta le še uničena (in škodljiva) Natrij in Klor, nakar ji dodajo sintetični Jod, ki je ravno tako škodljiv za telo, zaradi termične obdelave pa v njej ostane še nekaj elementov, menda celo Aluminij in podobno. Kuhinjska sol, ki jo uporablja velika večina javnih in tudi zasebnih kuhinj, je torej absolutno neprimerna oz. je primerna le za posipanje cest pozimi, pravo nasprotje le-te pa naj bi bila ‘3x NE’ sol, kar pomeni NEjodirana, NErafinirana (nepredelana) in NEmleta. Torej sol, ki je najbolj podobna svoji izvorni obliki.
Ni vsaka sol zdrava sol. Navadna kuhinjska nam uničuje telesa, zdrava sol pa je Suzani rešila življenje – po tem, ko ji zdravniki niso znali pomagati in so jo pošiljali domov z obrazložitvijo, da je z njo vse v redu …
Kljub temu obstaja veliko ‘nejevernih tomažev’ (skeptikov), ki trdijo, da gre tudi pri tej soli za strup, saj da živali ne solijo hrano, da sol zadržuje vodo v telesu in podobno (v kar so jih prepričali lažnivi ‘veliki mediji’), a zgodba 44-letne Suzane Mezgec iz Izole je prav nasprotna. Sol, govorimo o kakovostni obliki soli (torej 3x NE), je njej dobesedno rešila življenje. Ko je obdelala že vse zdravnike, in po tem, ko so jo vsi poslali domov, da je z njo vse v redu (a ona je vedela in čutila, da temu ni tako!) oz da ji ne znajo pomagati, je zdravilo našla sama.
Glede na vse doživeto v zvezi z zdravniki se ne čudimo, da je Suzana v njih izgubila vsako zaupanje oz ima do njih specifično mnenje. “Zdravniki živijo od naših bolezni, namerno nas zastrupljajo s tabletami. Najprej nas zastrupljajo s hrano in pijačo, da o cepivih ne govorim. Če ne bi bili mi bolni, doktorji ne bi imeli toliko ‘šoldov'”, je za Cajtng.net povedala Suzana in dodala, da na isti način zastrupljajo tudi naše zivali. “Če ne bi bo tako, tudi veterinarji ne bi imeli dela in plač”, pove.
“Jaz sem živi primer. Nikoli si ne bi mislila … Moje življenje se je spremenilo totalno na boljše, odkar konzumiram solni cvet in grobo morsko sol”, pravi Suzana Mezgec.
Preden zaključimo prispevek s Suzanino izpovedjo, dodajmo le še zanimivost, da je Suzana Mezgec tista pogumna ženska, ki je konec leta 2013, takrat kot 34 letna damica, skočila v mrzlo morje in rešila utapljajočega moškega. Očitno je torej tesno povezana s soljo. Takrat je iz slane vode rešila moškega, ki bi se sicer utopil, sedaj pa je ravno sol njej vrnilo življenje. Vsekakor čestitke mladi Primorki za pogumno dejanje, hkrati pa velika hvala (v imenu človeštva) za njeno izpoved, za njeno izkušnjo, ki bo nedvomno naredila velik premik v razmišljanju ljudi.
Takole je zapisala Suzana:
Tekst: Suzana Mezgec
Začelo se mi je z izcedkom iz desne dojke. Včasih je bilo prozorno, včasih temno rumeno in vmes kri. Šla sem k zdravniku, ki mi je dal napotnico za endokrinološko ambulanto. Enkrat sem bila v NG in enkrat na polikliniki v LJ. Obakrat niso našli nič. In petkrat UZ v izolski bolnici, ker so mi napisali tablete Bromergon. Po nekajdnevnem jemanju sem ugotovila, da mi je slabo od teh tablet in sem jih sama od sebe nehala jemat. Zdravniki so me pošiljali enkrat sem, drugič tja. Gor in dol. Nikoli niso našli, kaj mi je bilo. Od kod ta izcedek?
Moj ginekolog je dvignil roke in se ni želel več ukvarjat z mano in mi je po telefonu rekel, naj se sprijaznim in živim s tem. In kako naj se sprijaznim s tem, da nihče od doktorjev ne zna povedat – od kod in zakaj izcedek iz dojke? Pa sem šla spet k doktorju, ki mi je dal napotnico za onkološki v LJ. Na onkološkem so naredili preiskave, dala sem tudi kri. Našli niso nič. V izvid so napisali – kontrola ni več potrebna. Vse BP. Super. Ma, zakaj pa mi to teče iz dojke, sem vprašala. Nisem dobila odgovora.
Potem me je začel bolet podplat, peta, koleno, kot da bi mi ga hotelo raznesti. Vse gor po nogi do kolka. Na notranji strani stegna leve noge se mi je koža napihnila kot balon. Bolečine za umret. Cela noga. Sem mislila, da je išias, ma, ker sem imela išias na desni nogi, sem vedela, da ni ista ali podobna bolečina. Me je tako bolelo, da nisem mogla niti hodit. Niti prstov na nogi položit na tla. Sem jedla tablete dva dni … In potem se je pekel šele začel …
Zvečer, ko sem se ulegla vodoravno, me je začelo zadaj pri lopaticah in spredaj tako zelo zbadat, cukat, kot da me nekdo z nožem zbada. Občutek, kot da ti vibrira ali mravljinči kak organ v trebuhu. Nisem mogla spat. Cele noči sem se zbujala. Obračala. Nenormalno potila. Bila sem nervozna. Zadirčna. Brez energije. Brez volje. Mislila sem, da odhajam … Naročila sem se spet k zdravniku. Ko sem prišla tja, sem povedala, kaj se dogaja. Me je doktorica dala ležat in začela pritiskat na trebuh. Bolečine za umret. Poslala me je tudi h ginekologu. Ginekolog je rekel, da je vse ok. Naredil je UZ. V glavnem, da skrajšam …
Imela sem – trn v peti. Vneto limfo po celem telesu. Zamaščena jetra do konca (zaradi prehrane oziroma sladkarij – delala sem 27 let v gostinstvu in nikoli ni bilo časa za pojest v miru). Migrene od malega. Vnetje v trebuhu. Bolečine v trebuhu, vsepovsod. Bolečine v želodcu. Po vsaki hrani mi je šlo na bruhanje … Celo življenje (imam 44 let) sem pljuvala katar, pa ne kadim in nisem nikoli kadila. In ne pijem in nisem nikoli pila alkohola (natakarica, ki ne pije alkohola ). Anemična sem bila od nekdaj. Brez energije. Suha in srbeča koža po telesu. Potem pa so se pod pazduho pojavile težave.
Ko sem se stuširala in namazala s stikom pod pazduho, so se mi vnele žleze ali bezgavke … Prav rdeče, nabrekle, velike pike. Kupila sem si vse živo naravno in niti da ne naštevam. Tudi aloe vero. Po vsem, kar sem dala pod pazduho, sem imela močne rdeče vnete pike. Obupana sem bila. Jokala sem, ker sem res poskusila 1.000 in eno stvar. Nič ni pomagalo. A pod pazduho človek hitro zasmrdi, če si nič ne da. Poleg tega sem se nenormalo potila. Nekaj za ne verjet. V glavnem, potem sem zasledila, ko je nekdo delil od Zlatka Črnka eno objavo o soli in me je v trenutku pritegnila.
Torej, jaz sem živi primer in POTRJUJEM VSE, kar sem pri njem prebrala – in poizkusila na lastni koži v zvezi z grobo, nerafinirano, nejodirano soljo. Drži kot pribito 1.000 %! Naj poudarim, da Zlatka ne poznam osebno. Nikoli ga nisem srečala niti slišala. Če ne bi na lastni koži preizkusila vse, kar sem pri njem prebrala, ne bi pisala tega. Nikoli si ne bi mislila, da se s soljo lahko življenje totalno spremeni na boljše. Ne potim se več. Pod pazduho se ne mažem več z ničimer (razen s solnico, o kateri je Zlatko že dostikrat pisal) in ne smrdim, tudi če grem hodit ali kaj delam. Ni mi več vroče. Vsi organi so super …
Polagam vam na srce, tisti, ki ste skeptični – poskusite se držat njegovih nasvetov. Moje življenje se je spremenilo totalno na boljše, odkar konzumiram solni cvet in grobo morsko sol. Tako v vodi kot v kuhinji. Mami in teti sem zmetala stran vse kuhinjske soli in jima nabavila grobo piransko nejodirano, nerafinirano sol. Naša telesa so ‘zagiftana’ od vseh svinjarij, ki smo jih dali v usta. In zato so vnetja v telesu. Vsepovsod. Poleg tega nikoli nisem pila vode, ker nisem bila žejna. Ko pa sem začela na silo pit, ker pravijo, da naj bi človek spil od 2 do 3 l vode na dan, mi je bilo slabo in sem se še bolj potila.
Zdaj pijem samo, ko sem žejna in vsaka voda ima notri – grobo sol. In še to … Živim v Izoli. Ko smo bili majhni, smo se v morju kopali non stop. Jaz pa sem se naveličala morja in se sigurno nisem kopala v njem 20-25 let, čeprav živim 50 metrov stran od morja. Zdaj pa me nič več ne zadržuje, da se ne bi šla kopat. Morje je naravno zdravilo za naša telesa. Človeško telo se samo pozdravi.
Imejte se radi takšne, kot ste. Imejte radi vse okoli sebe. Čuvajte se. Rada vas imam vse. Če komu kaj ni jasno, sem na razpolago … Ljubezen.