Zapis ni pravljica je tisto kar smo pozabili. Ravno zaradi tolikšne raznolikosti med ljudmi takšne ali drugačne, materialne ali osebnostne, ne smemo pozabiti glavnih načel življenja. Mi živimo svoje življenje! Ne živi ga največji kritik, politik, sosed, zdravnik, socialna delavka ... mi ga živimo, naše je. Klanjati se pred pritiskom ljudi, ki nas ne poznajo, ki nikoli ne bodo stopili v našo kožo je nesprejemljivo. Najmanj je tale zapis v posmeh ljudem na robu, morda bolj motivacija in spomin da se ne smemo sramovati samih sebe temveč moramo na prvem mestu ljubiti in sprejeti sebe takšne kod smo in upati in verjeti vase da zmoremo.