Mestni svet Mestne občine Celje je na zadnji letošnji redni seji v tem letu potrdil proračun za leto 2024, ki bo zelo razvojno naravnan in za približno deset odstotkov višji od letošnjega. Za investicije in investicijske transferje bo namenjenih dobrih 32 milijonov evrov, proračunski delež zanje bo najvišji v zadnjih letih, to je 38 odstotkov. Mestni svetniki so na seji sprejeli še nekaj pomembnih odločitev, med drugim so v drugem branju sprejeli spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), potrdili pridružitev Mestne občine Celje Skupnosti občin Slovenije. Prav tako so se seznanili s prijavo projektov na mehanizem Celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki bo imel možnost realizacije v obdobju 2023-2027 .

Med prvim in drugim branjem proračun »debelejši« za 3.3 milijona EUR
Skupni predvideni prihodki proračuna 2024 bodo v primerjavi s prvim branjem višji za 3,3 milijona evrov in bodo znašali 80,8 milijona evrov, kar bo pomembno vplivalo na številne projekte in investicije, ki smo jih dodatno vključili v predlog proračuna za leto 2024. Pravijo da na podlagi usklajevanja med ožjimi političnimi skupinami v Mestnem svetu Mestne občine Celje.
K povišanju predvidenih prihodkov so prispevali višji davčni prihodki, ki vključujejo tudi z vlado dogovorjeno novo vrednost povprečnine, kar še ni bilo zajeto v prvem branju, zvišanje NUSZ ter višji transferni prihodki iz naslova uravnoteženosti občin.

Proračun Mestne občine Celje za leto 2024 bo zelo razvojno naravnan in zasleduje pet ciljev občinske uprave za to mandatno obdobje: Celje, srce regije, Mesto s posluhom za ljudi, Trajnostni urbani razvoj, Zeleno mesto po meri ljudi in Moč solidarne in povezane skupnosti. Skupni odhodki bodo znašali 84 milijonov evrov in bodo višji za 2,5 milijona evrov oziroma za 3 odstotke v primerjavi s prvim branjem proračuna ter za približno 10 odstotkov v primerjavi z letošnjim proračunom.

Kam gre proračunski denar?
Najvišji delež - več kot 40 milijonov evrov oziroma 5 milijonov evrov več kot letos – je v proračunu namenjen dejavnostim in projektom s področja okolja, prostora in komunale. Od tega je za prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalno dejavnost (priprava projektnih dokumentacij, oskrba z vodo, urejanje ter vzdrževanje javnih objektov in površin …) namenjenih več kot 10 milijonov evrov, za promet in prometno infrastrukturo 9 milijonov evrov ter za varovanje okolja in naravne dediščine 7 milijonov evrov.

V letu 2024 bo približno 38 odstotkov celotnega proračuna namenjen investicijam, med katere spadajo začetek gradnje vrtca Čira čara, gradnja komunalne infrastrukture in cest v EPC Trnovlje – jug, projekt Grajske poti, ureditev novih cest na Ljubečni in Babnem, začetek II. faze obnove ceste v Lokrovec, obnova Razlagove ulice ter cest Zadobrova-Ljubečna in Teharska-Zvodno, zaključek rekonstrukcije stavb Zdravstvenega doma na Gregorčičevi 5, obnove in novogradnje otroških in športnih igrišč, nadaljevanje del na Stari grofiji, večje investicije na področju vodooskrbe (vodovod Pepelno-Rupe) in energetike (začetek investicije v kondenzacijsko turbino v Toplarni Celje). V prihodnjem letu je predvidena tudi rekonstrukcija nogometnega stadiona Z'dežele, ki bo omogočala prehod na višji nivo UEFA kategorizacije. Konec leta 2024 načrtujemo tudi začetek obnove Plečnikove ulice, prav tako pa je v prihodnjem letu predvidena še izgradnja pločnika ob lokalni cesti Šmarjeta pri Celju – Prekorje
Pomembnejšo spremembo v primerjavi s predlogom proračuna v prvem branju predstavlja milijon evrov več za protipoplavne ukrepe. Denar bo namenjen za odkup zemljišč in pripravo projektne dokumentacije za ukrepe na Ločnici v Zagradu, Koprivnici s pritoki, Savinji na Polulah in Voglajni pri Topru. Več sredstev v primerjavi s prvim branjem proračuna bo namenjenih tudi izgradnji otroških in športnih igrišč. V letu 2024 tako načrtujemo ureditev otroških igrišč v MČ Dečkovo naselje, MČ Dolgo polje, MČ Nova vas, MČ Savinja, MČ Gaberje, KS Teharje in KS Pod gradom (v Mestnem parku). Prav tako bomo obnovili športna igrišča v KS Trnovlje in KS Aljažev hrib (na Kalvariji), v letu 2024 pa načrtujemo tudi izgradnjo prvega pasjega parka v Celju. Novost za drugo branje predstavljata še nekaj višja vrednost proračunskih sredstev za izdelavo projektne dokumentacije za Potniški terminal Celje in sredstva za novelacijo projektne dokumentacije za izgradnjo prizidka k II. Osnovni šoli Celje.
V primerjavi s prvim branjem je predvideno za pol milijona evrov nižje zadolževanje Mestne občine Celje, v prihodnjem letu pa bomo odplačali še dolg v višini 3,8 milijona evrov.
Sprejet je bil sklep o potrditvi cenika izvajanja javnih linijskih prevozov v mestnem prometu MOC, ki ceno enkratne vozovnice za Celebus, kupljene na avtobusu, z dveh evrov vrača na vrednost enega evra. Pa še dokapitalizacija Celeia doo Baška z 60 tisoč EUR, sredstva ki bodo uporabljena strogo namensko.

Mestni svet je sprejel še sklep o imenovanju Parka svetega Maksimilijana Celjskega, ki se nahaja na območju med Mariborsko cesto in Levstikovo ulico. Pobudo za poimenovanje območja, kjer naj bi leta 284 po legendi bil usmrčen sv. Maksimiljan Celjski, škof in mučenec, zavetnik mesta Celje in sozavetnik Škofije Celje, so podali Turistično in kulturno društvo Celje, Zgodovinsko društvo Celje in Pokrajinski muzej Celje.

Mestniki svetniki so potrdili tudi sklep o financiranju političnih strank v letu 2024 in terminski načrt sej mestnega sveta v prihodnjem letu.

KONČNO!
Mestna občina Celje bo v petek, 15. decembra, javno razgrnila dopolnjen osnutek OPN in Okoljsko poročilo za OPN Mestne občine Celje. Javna razgrnitev bo do petka, 9. februarja 2024, v tem času pa bo organizirana tudi javna obravnava.

OPN je izjemno pomemben prostorski in strateški dokument za našo lokalno skupnost. Omogočil bo urejeno prostorsko in zemljiško politiko, ki sta osnovi za kontinuirano kakovosten prostorski razvoj mesta in celotne občine. Sestavljen je iz strateškega in izvedbenega dela. Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.

Celje gre naprej, le da s vsemi dosedanjimi prijemi, posebej od lani naprej preveč v sferah kjer je predvsem redistribucija prigaranega in še ne pridelanega, mnogo manj ali pa skorajda nič za spodbujanja realnega sektorja kjer je dodana vrednot večja ali velika. V glavnem se je pokazalo da je izplen bil, pa vendar nihče zadovoljen.
Ali bo morda naslednje leto boljše?

Vane T. Costa

vir: moc&vtc