Več o zelenjavnem vrtu - Obdelava tal

Tla imajo svoje karakteristične lastnosti kot delež organskih in anorganskih delcev, humus, stopnja kislosti, stopnja razkroja, vsebina hranil in vplivi gnojenja, klima, stanje zaradi prejšnje obdelave itd. V obstoječe stanje posegamo z obdelovanjem tal. Z obdelavo tal lahko škodo in enostranskosti izravnamo, lahko pa jih, če opravljamo delo nestrokovno in v napačnem trenutku, tudi uničimo. Vpliv obdelave tal je večji kot bi si začetnik mislil. Pri danih razmerah se pridelki z obdelavo tal lahko povišajo tudi za 30%.

Pogosto se, posebej pri jagodičevju priporoča globoko rahljanje ali rigolanje tal. Mi ga ne priporočamo. Zdrava, živa tla se pri pravem kolobarjenju s posevki stročnic prezračujejo od zgoraj in postajajo s časom vse globja. Dobro strukturo nam pomaga ustvariti zima. Jeseni zato površine pognojimo in zemljo ali globoko zrahljamo ali prelopatamo. Predvsem priporočamo to za težka ilovnata tla. Zmrzal poskrbi za dobro grudičavost in prežemanje z zrakom. Spomladi tako pripravljene zemlje ne prelopatamo ali preorjemo ponovno, temveč jo plitvo prerahljamo, naredimo vrste s kanali, seme posejemo in rahlo zatolčemo z grabljami, da ima dovolj vlage in zakrijemo z zemljo. Vsako seme ima mnogo raje vlago sveže prerahljanih tal, kot vodo iz zalivalke. 

Zemljo, ki je ostala jeseni neobdelana, spomladi obdelamo le plitvo. Pokazalo se je, da so tako pridelki višji kot pri globokem spomladanskem oranju ali lopatanju. Ko seme vzkali, začnemo tako hitro kot mogoče z okopavanjem. V vrstah s semeni, ki dolgo kalijo, posejemo tudi markirno seme, na primer redkvice, da so vrste čimprej vidne. Z okopavanjem dosežemo več učinkov obenem: površine, ki so zaradi padavin naredile skorjo, z okopavanjem prezračimo, skrbimo za ohranjanje vlažnosti tal in obvladujemo plevel. Okopavanje naj bo sprva čisto plitvo, tako, da po zemlji samo potegnemo. Ko so rastline večje, okopavamo bolj globoko, glede na to, kako globoke korenine imajo. Pravilno in pravočasno okopavanje nadomesti zalivanje.

Pomembno delo v vrtu je poleti osipavanje. Grah, fižol, koruza, dobijo z okopavanjem večjo stabilnost. Z okopavanjem poskrbimo pri zelju za to, da ima pri koreninah dovolj vlage. V lahkih suhih tleh je osipavanje pri zelju nepogrešljivo, pri vseh drugih vrstah tal pa priporočljivo. Samo kolerabic ne osujemo, ker, namesto da bi oblikovale lepe gomolje, postanejo previsoke. Posebno rad ima osipavanje paradižnik. Ta stoji zelo rad v topli in zračni zemlji. Ker paradižnik nad koreninskim vratom oblikuje nove korenine, se korenine z osipavanjem bistveno povečajo, poveča se prehrana in stabilnost. Podobno je s krompirjem, kjer je osipavanje samo po sebi umevno. Por in komarček osipavajo zato, da ostaneta lepo bela.

Omenimo še zastiranje, ki je posebej pomembno, če je vrt na sončnih, suhih in lahkih tleh. Ko rastline zrastejo, ščitijo in zasenčijo tla same. Dokler niso dovolj velike, pa je dobro, da jim naredimo za tla zastirko. Tako jih zaščitimo pred mnogimi težavami kot premočnim osončenjem, sušenjem pa tudi pred tem, da se tla preveč strdijo. Pri korenovkah in stročnicah vzamemo za zastirko v najboljšem primeru slamo ali narezane ostanke fižola ali graha. Poletno špinačo in ravno posajene sadike brstičnega ohrovta ali poznega zelja zastiramo s slamo pravkar pospravljenega graha. Odlična zastirka je pol razpadlo listje. Kdor takih dobrot nima, si lahko pomaga s senom, travo ali koprivami. Zapomniti si je treba, da prekrivamo vedno prerahljana in nikoli čisto suha tla. Zastirka bo sčasoma izginjala v tla, rastline pa bodo zrasle in poskrbijo za osenčenje zemlje same.

Še pravilo za zalivanje: Nikoli ne zalivamo, če zalivanje ni res potrebno. Posebno pomembno je to za težka tla. Zalivanje po možnosti nadomestimo z okopavanjem, osipanjem ali zastirko. Če že moramo zalivati, izberemo postano vodo, če mogoče deževnico. Če že zalivamo je bolje, da zalijemo bolj poredko in temeljito in ne pogosto in le plitvo! S pogostim zalivanjem rastline razvadimo, tako, da oblikujejo le plitve korenine. Če potem enkrat ne zalivamo trpijo bolj, kot manj razvajene rastline, ki so se naučile, prodreti globlje v tla in same poiskati vodo, ki jo potrebujejo. V časih suše razdelimo vrt na dele. Približno enkrat ali dvakrat tedensko, dobi vsak del svoj dobro odmerjen delež vode. Seveda je potrebno sveže posevke in sadike pa tudi nekaj posebej vode potrebnih rastlin kot solato in redkvice, zalivati vsak dan. Škropljenju s hladno vodo, še posebej z ostrim curkom, se je bolje povsem odreči, pa tudi zalivanje pri opoldanski vročini ni dobro. Tako dolgo, dokler so noči spomladi in jeseni hladne, zalivamo zjutraj. Poleti, ko se ne moramo več bati, da se bodo tla preveč ohladila in je osvežitev zaželjena, zalivamo zvečer.

Še nekaj besed o vrtnarjevem orodju. Od kraja do kraja so razlike v tem, katera orodja so priljubljena pa tudi konstrukcija orodja je različna. Odvisno od tega, ali gre za gorato okolje ali nižino, za težka ali lahka tla, se tako metode dela kot orodja razlikujejo. Imamo pa univerzalna orodja, ki jih potrebuje vsak vrtnar. Lopata, kopulja, lahka in težka motika, železne grablje, gnojne in ploščate vile, vrvica in zalivalke so povsod  potreben inventar. Priporočljiv je manjši kultivator s tremi zobmi, nekaj med kopuljo in motiko, zelo praktičen za plitvo rahljanje poleti. Nekaj orodij firme Wolf je zelo uporabnih.

Pri orodju izbirajmo dobre, ne pretežke konstrukcije. Najboljše jeklo in jesenov les se pri orodju hitro obrestujeta, kot se obrestuje dobro vzdrževanje. Tudi najboljše orodje trpi škodo, če ga puščamo na soncu in dežju, saj rjavi, les ni več gladek, ne sedi več čvrsto, prej kot potrebno je orodje neuporabno. Dober delavec in dobro orodje spadata skupaj. Opazujte, kako dela s svojo lopato dober vrtnar!

Kdor dela biološko-dinamično, bo posebej skrbel za dobro škropilnico za pršenje preparatov. Škropilnico si sosedje lahko kupijo tudi za skupno uporabo, tako kot je dobro, da organizirajo skupno mešanje preparatov!

Gnojenje in kompostni preparati 502 do 507
Kar se biološke združbe tal tiče lahko trdimo, da z gnojenjem ne »hranimo« le rastlin, temveč predvsem zemljo. Ohranjati moramo aktivnost njenega življenja: bakterije, deževnike, korenine, vse oskrbuje narava s humusom sama. Naša naloga je predvsem, da spodbujamo organske procese. Gnojilo mora priti v tla v takem stanju, da to nalogo lahko opravi. Najmanj dobro opravi to v surovem, svežem stanju. Tako gnojilo potrebuje biološko dejavnost in energijo še zato, da bi razpadlo. Za določen čas svež gnoj tla zato izčrpava. Razen tega uporabijo korenine snovi iz na pol razkrojene razgradnje (na primer beljakovine) neposredno, kar pa rastlini lahko škoduje. Vonj, ki se sprošča ob kuhanju cvetače in tudi druge zelenjave, nam razločno pove, kako je bila rastlina gnojena.

Najboljša oblika organskega gnojenja je humus. Dokler hlevski gnoj ne razpade v humus, pa nekaj časa mine. Običajno se medtem najdragocenejše sestavine razgradijo, delno jih tudi izgubimo, predvsem ob razgradnji povezav dušika pod vplivom določenih bakterij, ki so dejavne predvsem na površini,  povsod tam, kjer je prisotnega dovolj zraka. Če hlevski gnoj na široko razprostremo po gnojišču in brez zaščite izpostavimo dežju in soncu, izgubimo 50% in več dragocenih hranil. Česar ne obeli in privede v oksidacijo sonce, prav gotovo izpere dež.

Če se na dnu gnojnega kupa nabira gnojnica in se počasi dviguje, se iz gnoja, ki je v vodi ali gnojnici, zrak vse bolj in bolj umika. Prava fermentacija teče počasi, oblikuje se nekakšna šota in nastane črna masa s čudnim vonjem. Gnojilna vrednost take mase je majhna. Težko jo porazdelimo po tleh, zemljo zapaca, črne kepe najdemo pogosto še po tednih nespremenjene v tleh. Pretrdo steptan gnoj se rad močno segreje in v tem izgorevanju najboljše sestavine izgubi. Ker prvotni gnoj na poti do popolnega razkroja pogosto polovico svojih hranilnih vrednosti izgubi, se moramo naučiti, kako lahko vzpostavimo ravnotežje in izgube preprečimo. 

Prvo in najvišje pravilo je, da gnoj takoj prvega dne skrbno pripravimo za kompostiranje. Praktična oblika kompostnega kupa je podolgovati pravokotnik. Za kompostiranje izkopljemo najprej približno za lopato globoko luknjo. Če so tla peščena, bomo na dno pripravljene poglobitve najprej zložili sloj slame. Najbolje je, da začnemo v enem vogalu in zgradimo pohojen, toda ne poteptan štirikotnik višine 60 do 100 cm s površino od dveh do štirih m2.

Ko smo kup zložili, ga prekrijemo z zemljo. Uporabimo tisto zemljo, ki smo jo odstranili, ko smo pripravljali mesto za kompost. Ostanek zemlje vzamemo iz majhnega kanala, ki ga naredimo okoli kompostnega kupa in naj bi bil približno za pol lopate globok.

Zelo pomembno je, da je gnoj vedno dobro pokrit. Le če je dostop zraka počasen, zaustavimo delovanje bakterij, ki razgrajujejo dušične povezave. Pri srednje težki zemlji zadošča za pokrivanje kupa tri do štiri prste debel sloj zemlje, pri težnih tleh pa manj. Izpiranje in izsuševanje tako preprečimo. Samo tam, kjer zemlje ni na razpolago, pokrijemo kompost s šoto, slamo, krompirjevko, deskami ali podobnim. Tudi nepropustno težko ilovnato ali glinasto zemljo lahko uporabimo, toda – posebej takrat, kadar je mokra – le v tankih, komaj za prst debelih slojih. Kup naj bi imel nekakšno kožo, ki ga od sveta zunaj izolira. Razvijal naj bi »lastno življenje«. To pa se ne sme dogajati tako, da teče razkroj v katerokoli smer; samo ena, čisto določena smer je prava in taka, kot si jo želimo. Končni cilj ugodnega organskega razkroja je nevtralni humus. Gnoj, ki preide v tako stanje, daje tlom maksimalne gnojilne vrednosti tako glede na hranilne substance kot na fizikalno strukturo.

Za ljubitelje biološko-dinamične metode gospodarjenja dajemo tu kratek napotek.

Praktično izvajanje biološko-dinamične metode predstavlja vrsta mer, ki pri skrbnem, vestnem upoštevanju lahko pripeljejo do polnega uspeha. Vsekakor pa zahtevajo te mere podrobno opazovanje življenja rastlin. Kdor se rastlinam približuje samo z mehansko navado, ne bo prišel daleč. Spodbujati življenje pomeni, upoštevati mnoge faktorje rastočega, zorečega organizma. Življenje rastlin ali njivske zemlje je nekaj drugega kot stroj. – Nekaterim se bodo dozdevali sledeči napotki nepomembni, toda pomislite na to, da zagotavlja visok pridelek le polno součinkovanje vseh dejavnikov.

Učinek biološko-dinamičnih preparatov za gnojenje lahko ponazorimo s sledečimi mislimi: da bi spekli kruh, pomešamo vodo in moko v testo. Testo lahko pustimo da stoji na odprtem zraku. Slučajno tam prisotne kvasovke (tako imenovane divje kvasovke) se bodo naselile vanj in v nekaj urah do nekaj dneh, povzročile vretje. Iz tega spečen kruh je kisel, grenak, trd, neužiten. Zato uporabi pek določen, vzgojen kvas, ali droži, da bi testo začelo kmalu vzhajati. To, kar delamo z gnojem, lahko s peko kruha primerjamo: tako izgleda slučajna fermentacija gnoja. Kar pa naj bi dosegli, pri vodeni fermentaciji v smeri čimmanjše izgube hranil in boljšega oblikovanja humusa? Rudolf Steiner je pokazal, da različni rastlinski preparati želeno učinkovanje omogočajo; zato so primerni, da fermentacijo vodijo v želeno smer.

Kar je bilo tu navedeno za gnoj, velja tudi za kompostiranje sicer. Rastlinski kompost je pravzaprav mešanica zemlje z vsemi mogočimi organskimi odpadki, ki lahko neposredno razpadejo, brez da gredo skozi živalski organizem. V njem pa – za razliko od gnoja – ni prežemanja z živalskimi hormoni, ki, četudi zelo razredčeni, lahko rast spodbujajo. Torej moramo pri pripravi rastlinskih kompostov delati drugače kot pri gnoju. Rastlinskim odpadkom moramo dodati že »zrelo« to pomeni z bakterijami, morda celo s snovmi humusa prežeto zemljo kot »ferment« ali »kislo testo«. Če imamo na primer že zrel kompost je dobro, da od starega kupa pustimo tanek sloj na tleh in nov kup na tem zgradimo. V kompost lahko predelamo vse, kar v humus lahko razpade. Lahko uporabimo vse vrste rastlinskih odpadkov, slamo, kuhinjske odpadke, to, kar izkopljemo iz jarkov, če koljemo doma, neuporabne dele živalskih teles roževino, kostno moko…

Ko kup prekrijemo, ga prepariramo s preparati 502 do 507. Prepariranje kupa gnoja ali rastlinskega komposta je enako. Potrebno je, da steče razkroj hitro in enakomerno in da se organski razkrojni produkti spremenijo brez vonja v humusu podobno maso, ki jo tla lahko hitro sprejmejo in predelajo. Posamezni preparati od 502 do 507 predstavljajo po sebi humusu podobno rastlinsko maso, ki jo naredimo na določen način iz različnih znanih zdravilnih rastlin kot kamilice, rmana in regrata. Preparat 507 je ekstrakt, narejen iz cvetov baldrijana. Majhne količine, ki jih dodamo kompostnemu kupu ali kupu gnoja na predpisan način, zadoščajo, da razkroj hitro in dobro steče.

Za prepariranje kompostov iz gnoja in rastlinskih odpadkov naredimo v razmakih 1 do 2 metrov (glede na velikost kupa) vzdolž zgornjega roba s palico približno 30 cm globoke luknje. Te luknje naredimo vse okoli kupa, pri širokih kupih pa še zgoraj po sredini. Potem damo v vsako luknjo ½ do 1 gram enega od preparatov. Pri majhnem kupu damo tri preparate na eno in tri na drugo stran. Pri velikih kupih to preprosto ponovimo. V vsako luknjo damo drug preparat - ne dajemo vseh preparatov skupaj v vsako luknjo. Ko damo preparat v luknjo, luknjo z zemljo spet zapremo. Od tekočega preparata 507 vzamemo toliko kapljic v osem litrov vode (po možnosti deževnice) da voda diši po baldrijanu, ne sme pa se še obarvati. Vodo z baldrijanom na kratko krepko premešamo. To potem poškropimo preko vsega kupa. Deževnica naj bi bila ogreta tako, da je topla kot roka.

Izključni uporabi ene vrste gnoja – razen govejega, naj bi se izogibali. Stremimo k temu, da kakršenkoli drug gnoj premešamo s kravjim. Za pridelovanje visoko vrednega sadja in zelenjave priporočamo, da pri kompostiranju gnoj mešamo z zemljo, in sicer tako, da na pet do šest vil gnoja dodamo lopato po možnosti fino grudičaste zemlje. Dobro se je obnesel tudi način, pri katerem se na kupu meša sloj gnoja in sloj pol preperelega komposta. Takega kupa ni potrebno premetati. Za celo vrsto specialnih kultur priporočamo prav ta način, ki se še posebej obnese za svinjski in zajčji gnoj in gnoj perutnine. Te gnojove kompostiramo tako, da jih mešamo z zemljo in pol razpadlim kompostom.

Ko majhne količine preparatov 502 do 507 kupu dodamo, je fermentacija usmerjena v oblikovanje humusa. Rezultat je, da je po kratkem času, na splošno po dveh mesecih, gnoj preobražen v črno-rjavo maso, ki je bogata s humusem. Raziskave so pokazale, da med tem dogajanjem število bakterij naraste na desetkratno od tistega, ki jih najdemo v neprepariranih kompostih. Posebej zanimiva je aktivnost deževnikov. Taki kompostni kupi se kot napolnijo z deževniki, ki po zaključku svoje dejavnosti za oblikovanje humusa odmrejo in s svojimi telesi predstavljajo dodatno gnojenje. Da bi dosegli ta učinek, pa je potrebno upoštevati celo vrsto aspektov.

S slamo premešan in z zrakom prežet gnoj se hitro segreje, posebej še, če mu je primešan konjski gnoj. Moker, masten gnoj gnije. Na to, kakšen je gnoj, vpliva tudi krma živali. Najboljši je gnoj pri grobo vlakninasti krmi, travi, pri paši, senu, detelji, grahovi slami pa tudi drugi slami. Tak gnoj ima najugodnejšo strukturo za fermentiranje, posebej takrat, če je bil nastil s slamo v hlevu bogat. Posledica krme s peso, listjem pese pa tudi izključno s travo v hlevu, je moker gnoj. Močna krmila naredijo gnoj lepljiv, v njem je zelo malo zračne strukture. Razmere so najbolj neugodne, če predstavlja taka krma pretežni delež v krmi, če za nastil ne uporabimo slame temveč samo listje, žagovino ali kaj podobnega.

Izkušnje kažejo, da poteka razkroj gnoja, glede na podlago, na kateri gnoj zložimo, različno hitro: na njivski zemlji najhitreje, na betonu najpočasneje. Dodani preparati učinkujejo najhitreje, če naredimo kompost na njivski zemlji. Tam se že po štirih do osmih tednih doseže razkroj v humusu podobno maso. Betonski podlagi se izogibajmo.

Opisali bomo samo idealno stanje kupa z gnojem. Odstopanja od tega stanja boste lahko zlahka ugotovili in napake popravili, da bo potekalo vse v skladu s smernicami. Ker je konzerviranje najboljše, če je gnoj mešan, posebej ker ščiti konjski gnoj pred bakterijami, ki razkrajajo dušik, priporočamo, da, če le mogoče, kompostiramo mešan gnoj. Kdor potrebuje konjski gnoj za toplo gredo, naj si ga za kompost posebej prihrani. Najbolje je, če ob krmi s senom in travo, na slamnatem nastilju ujeti gnoj razprostremo na odmerjeni površini. Na sloj kravjega gnoja damo takoj tanek sloj konjskega gnoja. To naj tako leži nekaj ur, da bi se gnoj »izparil«. Potem, preden pripeljemo iz hleva nov gnoj in ga zložimo na konjskega, prejšnje sloje rahlo pohodimo. Če je v gnoju dovolj slame ga lahko pohodimo močneje, če je gnoj mazav in moker, ga sploh ne poteptamo. Če je gnoj od krav, ki so dobivale močna krmila in če ima povrh tega malo slame, je dobro, da leži na zraku dalj časa, da bi se »izparel« oziroma, da bi se malo osušil.

Ko tako zložen kup doseže višino enega metra – gnoj s slamo se bolj posede in je zato lahko višji kot moker gnoj - ga pokrijemo z zemljo, deskami ali slamo. Zlaganja v dolge kupe se lotimo tako, da meter za metrom kompostnega kupa zgradimo do končne oblike, ga takoj prepariramo z biološko-dinamičnimi preparati, da bi fermentacija tekla že od samega začetka v želeni smeri in ga takoj prekrijemo. Če je gnoj iz kateregakoli razloga premoker (vrsta krme, mešan z gnojevko ali gnojnico, zaradi pomanjkanja nastilja ali zaradi močnega deževja), moramo poskrbeti za drenažo. Kompostni kup ne sme nikoli »stati z nogami v vodi«. Če je gnoj premoker, se že bolj sesede, postane špehat in za fermentacijo manjka zraka. Če si v takem primeru ne moremo pomagati z bogatejšim nastiljem iz slame ali dodajanjem slame v kompostni kup, poskrbimo z drenažo za boljše prezračevanje. Drenažo lahko naredimo z vejami grmičevja. Pri zelo neugodnih, mokrih razmerah ali lahkem pregrevanju kupov priporočamo, da v določenih razmakih naredimo v kupe »prezračevalne kanale«. Ti so po potrebi lahko odprti ali zaprti.

Tekočino, ki iz drenaže odteka, zbiramo v posodi na koncu kupa, ki je rahlo nagnjen.
Če v kupu ni dovolj zraka, ga v lahko perforiramo z drogom. 

Kompostni kup zlagamo po sledeči shemi:
V površino, na kateri bomo kup zložili, skopljemo jamo, globoko za pol lopate do ene lopate. Če je podlaga čist pesek, zložimo v jamo najprej sloj čiste ilovice, v nasprotnem primeru seno. Na to naj pride najprej sloj že zrelega komposta. Če delamo kompost na istem mestu, kjer je stal kompost prej, pustimo spodnji sloj razpadlega komposta. Kar je bilo rečeno za drenažo in za namakanje gnojnega kupa, velja v enaki meri tudi tu. Struktura in konsistenca komposta naj bi bila vlažna toda ne mokra. Zelene odpadke iz vrta naj bi pomešali z nekaj zemlje in čisto malo apna. Oblikujemo piramidi podoben kup, ki naj na bazi ne bo širši od dveh metrov, visok do 1,30 m in zgoraj širok 30 cm. Gnoj dodajamo tako, da ob koncu kupa nalagamo sloj za slojem. Najprej zložimo štiri do pet vil vrtnih in kuhinjskih odpadkov, na to potrosimo eno do dveh prgišč apna in končno lopato grudičaste zemlje ali ostanke prejšnjega kompostnega kupa. To zaporedje ponavljamo, dokler se ne oblikuje poljubno dolg kup. Pri tem opazimo, da z zlaganjem v poševnino pride kar samo po sebi do dobrega premešavanja uporabljenih materialov.

Gotov kup prepariramo in rahlo pokrijemo z zemljo. Čisto na koncu prekrijemo še vse z ne pretankim slojem šote, slame, listja, trstike, slame graha, vejicami trajnic ali podobnega. To je zaščita pred izsušitvijo ali drugimi enostranskimi vremenskimi vplivi.

Kup lahko zlagamo postopoma. To je potrebno posebno takrat, če pri majhnem posestvu kompostiramo tudi odpadke iz hiše in kuhinje. Tudi tu lahko poskrbimo za to, da posamezne sestavine za kompost vedno dobro pokrijemo, s slamo ali tepihi iz trstike, starimi vrečami ali drobnim vejevjem.

V kompostni kup lahko damo tudi vse vrste plevela. V tem primeru moramo skrbeti za to, da pridejo v notranji del kupa. Tam zaradi pomanjkanja zraka vladajo razmere, ki vse kali uničijo. Pri premetavanju komposta pride zunanji del prejšnjega komposta v notranjost, prejšnja notranjost pa  v zunanji sloj. Na ta način je plevel iz vseh slojev uničen. Nikoli naj ne bi dopustili, da na kompostnem kupu raste plevel. Tudi trava s svojimi koreninami kompost preveč tesno zapre in preprečuje razkroj. Kompost plevela naj bi delali posebej. Ta kup naj razpada dalj časa, in sicer tako preden ga ponovno premečemo kot po premetavanju, skupaj do leta in pol. Običajen čas razkroja prepariranih kompostov je v vlažno hladni klimi Srednje Evrope štiri do dvanajst mesecev (glede na letni čas) za vse vrste kompostnega materiala. Izjema so stebla zelja, ki potrebujejo za razkroj leto in pol, zaradi česar priporočamo, da jih dodajamo kompostu iz plevela.

Omenimo naj še eno zanimivost: Rečeno je bilo, da je pojav deževnikov znak začetka delovanja preparatov. Če imamo v kompostu odpadke čebule ali pora, je deževnikov izjemno veliko, najdemo prave zalege deževnikov.

Zelo pomembno je, da se kompost ne osuši. Vse komposte delamo najbolje pod drevesi. Kjer drevja ni, ga moramo zasaditi. Dejstvo je, da kompost hitreje razpada v polsenci kot na polnem udaru sonca. Tudi zasaditev žive meje okoli kompostišča priporočamo, če ne vsenaokoli, pa vsaj na začetku; dobra je tudi ograja iz tepihov trstike ali slame. Za omejitev lahko zasejemo tudi enoletne sončnice ali fižol preklar, za trajno zasaditev okoli komposta je primeren bezeg, lešnik ali breza.

Če je kompost suh, ga moramo navlažiti ali celo zaliti. Suh gnoj se rad vname. Če ni v kupu nobene vlage več, se fermentacija ne nadaljuje, gnoj obleži kakršen je, največ, kar se zgodi je, da pri novi vlagi začne plesneti. Te belo-sive plasti in prisotnost tako imenovanih prašičkov v gnoju in kompostu, je vedno znak za presuh gnoj in premočno segrevanje. Prava struktura vlažnosti je struktura, podobna vlažni spužvi. Iz nje ne sme teči voda, toda ne sme biti suha in trda.

Da bo ostal kompost in gnoj vlažen, si lahko pomagamo takole: ko kup zlagamo, ga prelivamo z gnojnico, ki jo močno razredčimo z deževnico in smo ji dodali biološko-dinamične preparate. Pri tem uporabljamo dve vrsti gnojnic. Lahko je  gnojnica živali ali pa v vodi zmešan kravjek. Dobro je, če imamo kravjek, zmešan v vodi, že pripravljen v sodu. Posebej pomembno je zalivanje z gnojnico po tem, ko smo kompostni kup zložili in preparirali. Ponavadi je dovolj, da imamo za to na vrhu kupa rahlo vdolbino. Razen tega naredimo proti sredini kupa nekaj globokih lukenj. To napolnimo z vodo ali gnojnico tako, da tekočina počasi pronica v zloženi kup. Kompostni kup zalijemo z gnojnico enkrat na teden. Ko gnojnica pronica, se veže na organske mase, ki jo absorbirajo. Gnojnica ne bo zgnila, temveč bo kot druge snovi fermentirala. Njeno pohotno, ostro učinkovanje na rastlinsko rast na ta način preprečimo.

Nanašanje gnojnice naj ne bo grobo in ne v velikih količinah, temveč blago, zato pa redno in izmenoma, enkrat z gnojnico živali, drugič z razredčenim kravjekom. Oboje redčimo tako, da dodamo na en del gnoja ali gnojnice 12 do 15 delov vode, najbolje deževnice. Pripravo te gnojnice in prepariranje bomo opisali. Pri gnojnici pa tudi pri gnoju je karakterističen znak za učinkovanje preparatov to, da smrad izgine. Gre za to, da fermentacija da bi omilili ostro delovanje gnojnice in da bi to, blago učinkovanje naredili bolj trajno steče če le mogoče v popolnosti. Da bi se biološko dogajanje, ki ga učinkovitost dodatkov posebej spodbuja, dobro in hitro razvili, je potrebno gnojnico občasno mešati, in sicer tako, da skrbimo za dober dostop zraka. Pokazalo se je, da v jamah za gnojnico, katerih dno je iz ilovice, prekrite z okroglim lesom, fermentacija očitno steče hitreje kot v cementnih gnojničnih jamah. Če hočemo, da se v izpraznjeni gnojnični jami pri sveži gnojnici zaželjena fermentacija hitro spet začne, je dobro, pustiti v gnojnični jami večjo količino stare, fermentirane gnojnice.

Gnojnici dodamo iste preparate kot hlevskemu gnoju, preparate  »502« do »507«. Preparat 507 mešamo pred uporabo četrt ure v mlačni vodi. Medtem ko preparat 506 zlijemo neposredno v gnojnico, zavijemo preparate 502 do 506 v lanene krpice in jih pritrdimo na lesen križ, ki plava na površini gnojnice v gnojnični jami. Lanene krpice se čisto potopijo v gnojnici, ki jo moramo večkrat premešati. Ta leseni križ s krpicami in preparati lahko damo v gnojnico že takoj, ko se je v gnojni jami nabrala majhna količina. Najboljši rezultat pri fermentiranju gnojnice lahko dosežemo, če preparati na gnojnico lahko delujejo tri do šest tednov brez da je dotekala v jamo nova gnojnica. Zato predlagamo, da si uredite v naprej dve gnojnični jami, tako, da se gnojnica, ki za tem priteka, nabira ločeno. Prepariranje je bilo pogosto uspešno tudi, če se preparati vržejo v gnojnico kar tako, brez lesenega križa, ki na gnojnici plava, in se gnojnica premešava.

Za zalivanje komposta v vrtu je dragocena stvar sod za gnoj. Na rahlo osenčenem mestu do polovice zakopljemo dober majhen sod, približno do čepa. To, kar gleda iz zemlje, ob strani obsujemo z zemljo. Tako sod obvarujemo pred razpadom, vsebina pa je manj izpostavljena temperaturnim razlikam.

Vsake vrste gnoj, kokošji, gnoj golobov, gnoj zajcev in drugačen gnoj, ki, če ga uporabimo ločeno, rad ožge, damo v sod, ki ga napolnimo z vodo (boljša je deževnica). Preparate od 502 do 507  dodamo na opisan način. Roževino, koprive ali njivsko preslico, lahko namočimo na podoben način, seveda tudi kot mešanico.  Obe zadnji rastlini delujeta kot zdravilo. Dodatki koprivove gnojevke učinkujejo ugodno predvsem za harmoniziranje vrta ali kmetije ob začetku preusmerjanja. Na ta način dobimo posebej dragoceno gnojevko, s katero lahko, tudi z močno razredčeno, večkrat zlivamo nastajajoč ali že gotov kompostni kup. Namesto porabljene gnojevke v sod vodo vedno dolivamo, tako, da se gnojilna masa večkrat izluži. Od časa do časa gnojilo dodajamo.

Na splošno je gnoj, ki ga skrbno zložimo v kompostni kup in mu dodamo preparate, po dveh mesecih zrel in se preobrazi v humusu podobno maso; to pomeni, da je zrel za uporabo. Če je v času fermentacije zaradi suše, moče ali zaradi enostranskega gnoja prišlo do motenj kot gniloba, oblikovanje plesni ali do premočnega segrevanja, je dobro, da gnoj premečemo. To se lahko naredi po potrebi, morda po drugem mesecu razkroja. Če je fermentacija maso že preobrazila tako, da ne smrdi več, premetavanje ni potrebno. Če se pri premetavanju pokaže da je kompostni kup preveč suh in se je temperatura dvignila (smatramo da je več kot 60 °C vsekakor škodljivo), je potrebno maso navlažiti. Premetavanje ob deževnih dnevih je koristno. V suhih poletjih smo opazovali, da je hitrost fermentacije drugačna na severni in na južni strani kompostnega kupa. Na splošno sta se gnoj in kompost hitreje razkrojila na senčni strani.

 
Pravilno in napačno zasajen kompostni kup; A= prav, B= narobe

Kompost je približno po dveh mesecih podoben zemlji. Vsi neprijetno dišeči sestavni deli so izginili in pojavi se humusu podoben vonj, ki spominja na gozdna tla. Prisotnost številnih deževnikov je znak zaželjene pretvorbe.

Po kvadratnem metru zelenjavnega vrta v enem letu računamo ločeno ali mešano s porabo dveh kilogramov gnoja in treh do štirih kilogramov komposta.

Kako izdelamo hiter kompost: sodelavka, ki kot tako mnogi vrtičkarji, ni mogla dobiti ob pravem času dovolj komposta, zraven tega pa je dobila še nov vrt, opisuje, kako se je rešila iz stiske: Polovico samokolnice gnoja, ki mu je bilo primešano le malo nastilja je z lopato dobro premešala s pol samokolnice komposta, vse skupaj stresla na kup in preparirala s preparati, ki so ji še ostali od velikega kupa. Vlažna masa je po šestih dneh dišala kot zemlja, bila je drobljiva in lahko jo je uporabila kot zrelo gnojilo za sadilne luknje pri presajanju zelja in zelene.

Najboljši in najbolje negovan gnoj ne more delovati na rastlinsko rast, če ga vdelamo tako globoko v tla, da je njegov nadaljnji razkroj bolj podoben preobražanju v šoto kot razpadanju. To se hitro dogodi pri težkih in počasnih tleh. Gnoj naj bi vdelali po možnosti plitvo v tla, tako, da procesi razkroja v tleh lahko potekajo ugodno in kar najbolje delujejo. Nenegovan, surov, torej  ne dovolj razkrojen gnoj, na tla pogosto deluje negativno in bo v primerjavi z negnojeno zemljo lahko kriv celo za zmanjšanje pridelka.

Upoštevati je treba še tole: ko se temperature približujejo zmrzovališču in če je material zelo suh, potekajo procesi fermentacije, ki vodijo tvorbo humusa, zelo počasi. Zato ni smiselno, zlagati kompostnega kupa če je material hladen ali zmrznjen. Enako je težko spraviti v razkroj suh material v suhem avgustu. V tem primeru si pri oblikovanju kompostnega kupa lahko pomagamo z zalivanjem. Tudi v času suhega poletja, moramo skrbeti za to, da so kupi vlažni.

Videli smo kompostni kup iz listja, ki po enem letu še ni kazal nobenih znakov razkroja. Kaj se je dogodilo? Listje, ki je odpadlo prejšnje leto, so poleti suho pograbili in zložili v kup. Listi so bili čvrsto zlepljeni in sloji so bili zbiti, zrak in vlaga vanje ni mogla več prodreti. Sloji ob robu so razpadli, sloj v sredini pa je bil kot konzerviran. Zato priporočamo, da kompost iz listja, zložite takoj jeseni, da liste dobro premešate in pazite na to, da je vse dobro vlažno. Pri kupu listja naj bodo sloji približno pol nižji kot pri kompostu iz zelene mase, uporabimo pa več apnenca, četudi ne posipamo debelih slojev. Dobro je, mešati trde in mehke vrste listja. Listje se tem težje razkroji, čimveč čreslovin vsebuje.

Opazovali smo tudi primer, da ni razpadel kompost, s katerim smo delali popolnoma pravilno. Zemlja za vmesne sloje je bila iz vinograda, ki so ga pred tem intenzivno škropili z bakrovimi pripravki, bila je sterilna, za razgradnjo potrebne bakterije so pomrle. Torej moramo paziti na to, da uporabimo zdravo zemljo, take, ki je bila prepojena s kakršnimikoli kemikalijami (baker, arzen, nikotin), pa ne. Kot je znano, tudi najmanjše količine teh snovi bakterije uničujejo.

Po premetavanju komposta priporočamo ponovno prepariranje. Če so se posamezni kupi po velikosti zmanjšali, lahko pri premetavanju dva kupa združimo. Novejša opazovanja kažejo močnejšo gnojilno moč komposta, če teden dni pred iznašanjem komposta na njive in vrtove, preparate dodamo še enkrat.

Če so v prvotnem kupu pleveli ali listi, napadeni od glivam podobnih škodljivcev, pri premetavanju pazimo na to, da zunanji sloj starih kupov spravimo v sredino novega in obratno. Semena in škodljivci pri pomanjkanju kisika v notranjosti kupa odmro. Na ta način preprečimo, da bi semena plevela zasejali s kompostom. 

Kdor se s pripravo komposta ukvarja temeljito, bo kmalu odkril dve stvari: prvič, da je priprava komposta umetnost, drugič, da povsod s skrbnim zbiranjem vseh odpadkov zberemo več komposta, kot si mislimo.

Najprej smo govorili o splošnih pravilih kompostiranja. Kdor dela z veseljem, ljubeznijo, pretanjenim občutkom in fantazijo, se bo sčasoma tudi specializiral. Da omenim nekaj primerov: jagode imajo rade kompost iz smrekovih iglic. Odličen kompost, tudi za dognojevanje zahtevnih rastlin, je komponiral g. Weber iz Glasiregga v Švici: dober, na pol razkrojen kompost je kompostiral z gnojem perutnine, lesnim pepelom in roževino. Vse to je zložil v slojih in prepariral. Tako dragocene zemlje potrebujemo razmeroma malo. Podobne kompozicije si lahko izmislimo tudi sami.

Nega tal in rastlin s preparati za škropljenje gnoj iz roga (500) in kremen iz roga (501)

Prišli smo do zelo mnogostransko uporabnih preparatov »500« in »501«. Mešamo jih v vodi in fino pršimo na zemljo (»500«) oziroma na zelene liste (»501«). Če govorimo o škropivih opozarjamo na to, da »500« in »501« niso strupena, kemična škropiva, kot jih uporabljajo v konvencionalnem kmetijstvu proti škodljivcem. Gre za naravne snovi, gnoj in kremen, ki jih v posebnih postopkih biološko »aktiviramo«. Preparata za škropljenje (»500« in »501«) nimata učinka v smislu doziranja nekega hranila, temveč imata dinamično, to pomeni rast spodbujajoče delovanje. Njuna prisotnost sproža celo v zelo finem pršenju, v življenju rastlin močne spremembe. Za uporabo se držimo zlatega pravila:Preparat »500«, iz posebej obdelanega kravjeka, je v zvezi z vsemi procesi, ki imajo opravka s tvorbo korenin, kaljenjem, dogajanjem v tleh. Zato ga uporabimo takrat, ko želimo te procese posebej spodbuditi.
Preparat »501« spodbuja na podoben način vse procese, ki imajo opraviti z rastjo v dolžino, razraščanjem in predvsem z asimilacijo nadzemskih, zelenih delov rastline.

Kdor se v življenje rastlin res poglobi in se v živem opazovanju poveže s tremi glavnimi stopnjami rasti – kaljenjem in oblikovanjem korenine, razvojem listov, stebla in cvetov, oblikovanjem in zorenjem plodu, bo lahko pravi trenutek za škropljenje obeh preparatov začutil. Za učinek je prav škropljenje ob pravem času najbolj pomembno. Tako lahko vplivamo tudi na količino pridelka.

Na splošno lahko rečemo: «500« uporabimo predvsem spomladi in jeseni. Škropimo ga neposredno na zemljo pred setvijo ali pred zimsko obdelavo tal. Če ga škropimo pred sejanjem ali ob presajanju, je dobro, da zemljo po škropljenju prevlečemo z brano ali grabljami. Preparat spodbuja oblikovanje korenin, kaljenje in tvorbo humusa, deluje torej v tleh. Zato ga ne škropimo na čisto izsušena, zaprta, s skorjo prikrita tla. Posebej učinkovito je, če ga, škropimo proti večeru, ko ga rosa ali vlaga noči vzame v zemljo. V nasprotju s tem se škropljenju med dežjem ali neposredno po dežju, v opoldanskem času in pri močnem soncu če le mogoče izognemo.

Vrtnarstvo predstavlja v primerjavi s poljedelstvom bolj intenzivno obdelavo tal. Tudi preparate uporabljamo bolj intenzivno. Priporočamo, da pred presajanjem brazdo ali luknje za sadike poškropite s preparatom »500« ali da vsaj korenine pred presajanjem pomočite v zmešan preparat. To velja tudi za drevesa. Pri zgodnjem krompirju kot ga v vrtovih pridelujemo, delamo tako, da v brazdo dodamo s humusom bogato zemljo, jo poškropimo s preparatom »500« in krompir sadimo.

Priprava preparatov za škropljenje »500« in »501«
Odmerek preparata »500« (- glede na vlažnost približno 40 do 80 g) pomešamo v posodi z 12 litri mlačne vode, najbolje deževnice. Posode naj bodo dovolj velike, iz lesa ali keramike, če le mogoče pa ne iz plastike ali cinka. S kratko palico ali brezovo metlo mešamo vodo s preparatom tako, da se ne razliva čez rob, začenši ob robu posode proti sredini. Po kratkem vrtinčenju se zaradi centrifugalne sile gibanja v tekočini oblikuje lijak. Ko je lijak dovolj globok, smer mešanja spremenimo in mešamo na enak način v drugo smer tako dolgo, da se spet oblikuje lijak. Tako nadaljujemo eno uro. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da je za učinkovanje preparata zelo pomembno, da mešamo skrbno in res eno uro dolgo.

Po mešanju naj bi preparat uporabili takoj. Raziskave laboratorija v Goetheanumu (Dornach) so pokazale, da je učinek zmešanega preparata največji, če ga škropimo v roku ene ure po mešanju. Po tem času se učinek izgublja. Če zmešan preparat stoji dalj časa ali celo čez noč, se učinek povsem izgubi. Preparat lahko škropimo na majhnih površinah tako, da ga pripravimo v vedro in škropimo z majhnim omelom. Za velike površine je najboljša vinogradniška škropilnica. Dobro je, če pada preparat na tla v kapljicah, zato v šobi polž ni potreben.

Učinek preparata »501« bi lahko opisali kot «dinamično delovanje«. Preparat »501« je narejen iz kremena (če mogoče uporabimo kristalno obliko, torej kristal gorska strela). V postopku izdelave ga »aktiviramo«. Vzamemo odmerek gotovega preparata (to je noževa konica ali 1/2 g) in ga mešamo v 12 l vode eno uro na enak način kot preparat »500«. Ta količina zadošča pri obeh preparatih v poljedelstvu za ¼ do ¾ ha površin. Pri intenzivnem pridelovanju zelenjave ali v sadjarstvu, škropimo enako količino na manjšo površino. Preparat »501« škropimo drobno razpršen, tako rekoč kot meglo. Za to uporabimo škropilnico kot jih uporabljamo v sadjarstvu. Če ni nova, jo skrbno očistimo, v njej naj ne bi bilo sledi preparatov iz arzena, svinca, bakra ali drugih strupenih škropiv. Glede na učinkovanje na življenjske procese v zelenih delih rastline, škropimo preparat »501« šele na mlado rastlino. Pri pomladanski zmrzali in slani ne škropimo, razen pri kulturah na posebej zaščitenih mestih.  Čim so se rastline ukoreninile in razvile prve pare listov, vreme pa obeta hitro rast, s škropljenjem lahko začnemo. »501« spodbuja predvsem rast listov in stebla pred cvetom. Na cvetoče rastline ga praviloma ne škropimo.

Preparat »501« vzpostavlja v rastlini ravnotežje. Prepočasno rast spodbudi, prehitro rast pa upočasni. »501« je v mokrih letih dobro škropiti večkrat, saj rastline premočno rastejo. Na enoletne rastline ga ne škropimo pred presajanjem. Sadno drevje dobi »501« ko so plodovi približno za oreh veliki in najmanj še enkrat pri začetku zorenja. Če se pred odpiranjem popkov bojimo slane, škropimo »501« za zadrževanje nabrekanja popkov.

Kdor nekaj let intenzivno dela s preparati, gotovo opazi mnoge pojave, ki mu omogočajo uspešno uporabo in kombinacije. Vedno je to seveda odvisno tudi od krajevnih razmer, vrste kultur in vremena, zato za vse veljavnih pravil ni veliko. Naj omenimo samo en primer. Bob v določenem stadiju rade napadejo uši. Ko so rastline večje, uši izginejo. Če spodbujamo rast, tako, da rastline kritičen stadij hitro prerastejo, jih proti napadu uši zaščitimo. Tu pomaga škropljenje preparata »501« v času, ko se odpre četrti par listov.


Nekaj izkušenj iz prakse
Preparat »500«. gnoj iz roga.
1.    Najpomembnejši trenutek za uporabo je tik pred obdelavo tal. Škropimo njivo, gredico v vrtu pred oranjem in lopatanjem. Pred sejanjem ali sajenjem škropimo preparat ponovno na pripravljene gredice, v brazde, luknje ali jarke. 
2.    Trava dobi »500« ko jo pobranamo, naslednjič neposredno po košnji ali ko je popašena. 
3.    Jeseni škropimo preparat »500« proti večeru na svežo obdelano zemljo, ki naj bi počivala čez zimo v odprti grobi brazdi.
4.    V vrtu škropimo preparat »500« ko po spravilu enega pridelka pripravimo gredico za naknadni posevek.
5.    Gredice s trajnicami, vrtnice in olesenele rastline škropimo s preparatom  »500« preden jih pred zimskim mirovanjem pokrijemo s kompostom ali vejami ali pa spomladi, ko se spet pokaže prvo življenje.
6.    V času suše škropimo preparat »500« tri večere zapored. Na lahkih tleh dodamo škropivu majhne količine gline. Učinek takega škropljenja nas posebej preseneti kadar grozi žitu zaradi suše prehitro dozorevanje ali kadar zaradi suše sadno drevje odmetava plodove.
7.    Za spodbujanje tvorbe kalusa in korenin pomočimo potaknjence v zmes zmešanega preparata »500« in gline. S takim premazom zamažemo tudi cepiče in rane na drevju kjer smo drevje cepili. Tako mešanico uporabimo ko na prosto presajamo sadike, trajnice, grmovnice in drevesa. Pri tem je posebej potrebno paziti na to, da zamažemo mesta, kjer so korenine porezane. 
8.    Rane po obrezovanju olesenelih rastlin in vrtnic, predvsem pa rane na lubju namažemo z zdravilnim gnojem z glino, kjer je potrebno pa jih tudi povežemo. Rane zaradi toče na breskvah se zacelijo, in izločanje gumija se ozdravi, če ta mesta namažemo z mešanico preparata »500« z glino in čajem iz hrastovega lubja. Postopamo tako, da skuhamo čaj iz prgišča hrastovega lubja. Ko se shladi ga mešamo zadnje četrt ure s preparatom 500. Zdravilni učinek hrastovega lubja pripisujemo visoki vsebnosti kalcija. Čaj iz hrastovega lubja lahko redno dodajamo preparatu »500« pri pomanjkanju kalcija in na kislih tleh.
9.    Kot zimsko zaščito na sadnem drevju, jagodičevju, na malinah in vrtnicah, pomaga takšen premaz za drevje:
a.    za premaz debla: 2 vedri kravjeka (brez nastilja)
        2 vedri ilovice (kot se uporablja za opeko)
        1 vedro kamninske moke ali finega peska
         5 odmerkov njivske preslice
         1 odmerek »500«
Ilovico čez noč namočimo in dodamo zmešanemu praparatu »500«. Kravjek premešamo s čajem iz njivske preslice in precedimo skozi fino mrežo ter dodamo preparatu z ilovico. Na koncu dodamo še kamninsko moko. Mešanica naj ne bo preveč tekoča, tako, da se lahko namaže na deblo.

b.    za škropljenje v krono in veje:
 1 vedro kravjeka
 2 vedri ilovice
 100 – 150 g njivske preslice
 1 porcija »500«
Zdrobljeno ilovico presejemo skozi fino sito (kot sito za škropiva). Skozi sito precedimo tudi kravjek, zmešan s čajem iz njivske preslice. Temu dodamo toliko zmešanega preparata »500«, da se mešanica še prime. Šobe na škropilnici se ne smejo mašiti!

Preparat »501«, kremen iz roga
Preparat »501« predstavlja polarnost preparata »500« in delovanje preparata »500« dopolnjuje. Pravi trenutek njegove uporabe je zelo pomemben. Prezgodnje škropljenje s tem preparatom rast zadržuje. Dokler je spomladi pa tudi v jeseni nevarnost slane, tega preparata ne škropimo. Po možnosti ga ne škropimo v cvet.

Kompostni preparat »507«
Preparat »507« pripravimo tako, da kapljico ali nekaj kapljic zrelega preparata iz baldrijanovih cvetov mešamo 20 minut v mlačni vodi. Zmešan preparat škropimo z omelom ali škropilnico. Tako pomagamo rastlinam, ki so lačne svetlobe in toplote, posebej v mokrih in hladnih poletjih (paradižnik, fižol, koruza in vse rastline, pri katerih želimo obilno cvetenje). Škropljenje s preparatom »507« krepi zdravje in odpornost rastlin, povečuje intenzivnost barv cvetja in aromo plodov. Žita škropimo s »507« za povečanje pridelkov in krepitev stebel. 
                                       

Nega tal in rastlin s preparati za škropljenje
gnoj iz roga (500) in kremen iz roga (501)

Prišli smo do zelo mnogostransko uporabnih preparatov »500« in »501«. Mešamo jih v vodi in fino pršimo na zemljo (»500«) oziroma na zelene liste (»501«). Če govorimo o škropivih opozarjamo na to, da »500« in »501« niso strupena, kemična škropiva, kot jih uporabljajo v konvencionalnem kmetijstvu proti škodljivcem. Gre za naravne snovi, gnoj in kremen, ki jih v posebnih postopkih biološko »aktiviramo«. Preparata za škropljenje (»500« in »501«) nimata učinka v smislu doziranja nekega hranila, temveč imata dinamično, to pomeni rast spodbujajoče delovanje. Njuna prisotnost sproža celo v zelo finem pršenju, v življenju rastlin močne spremembe. Za uporabo se držimo zlatega pravila:Preparat »500«, iz posebej obdelanega kravjeka, je v zvezi z vsemi procesi, ki imajo opravka s tvorbo korenin, kaljenjem, dogajanjem v tleh. Zato ga uporabimo takrat, ko želimo te procese posebej spodbuditi.
Preparat »501« spodbuja na podoben način vse procese, ki imajo opraviti z rastjo v dolžino, razraščanjem in predvsem z asimilacijo nadzemskih, zelenih delov rastline.

Kdor se v življenje rastlin res poglobi in se v živem opazovanju poveže s tremi glavnimi stopnjami rasti – kaljenjem in oblikovanjem korenine, razvojem listov, stebla in cvetov, oblikovanjem in zorenjem plodu, bo lahko pravi trenutek za škropljenje obeh preparatov začutil. Za učinek je prav škropljenje ob pravem času najbolj pomembno. Tako lahko vplivamo tudi na količino pridelka.

Na splošno lahko rečemo: «500« uporabimo predvsem spomladi in jeseni. Škropimo ga neposredno na zemljo pred setvijo ali pred zimsko obdelavo tal. Če ga škropimo pred sejanjem ali ob presajanju, je dobro, da zemljo po škropljenju prevlečemo z brano ali grabljami. Preparat spodbuja oblikovanje korenin, kaljenje in tvorbo humusa, deluje torej v tleh. Zato ga ne škropimo na čisto izsušena, zaprta, s skorjo prikrita tla. Posebej učinkovito je, če ga, škropimo proti večeru, ko ga rosa ali vlaga noči vzame v zemljo. V nasprotju s tem se škropljenju med dežjem ali neposredno po dežju, v opoldanskem času in pri močnem soncu če le mogoče izognemo.

Vrtnarstvo predstavlja v primerjavi s poljedelstvom bolj intenzivno obdelavo tal. Tudi preparate uporabljamo bolj intenzivno. Priporočamo, da pred presajanjem brazdo ali luknje za sadike poškropite s preparatom »500« ali da vsaj korenine pred presajanjem pomočite v zmešan preparat. To velja tudi za drevesa. Pri zgodnjem krompirju kot ga v vrtovih pridelujemo, delamo tako, da v brazdo dodamo s humusom bogato zemljo, jo poškropimo s preparatom »500« in krompir sadimo.

Priprava preparatov za škropljenje »500« in »501«
Odmerek preparata »500« (- glede na vlažnost približno 40 do 80 g) pomešamo v posodi z 12 litri mlačne vode, najbolje deževnice. Posode naj bodo dovolj velike, iz lesa ali keramike, če le mogoče pa ne iz plastike ali cinka. S kratko palico ali brezovo metlo mešamo vodo s preparatom tako, da se ne razliva čez rob, začenši ob robu posode proti sredini. Po kratkem vrtinčenju se zaradi centrifugalne sile gibanja v tekočini oblikuje lijak. Ko je lijak dovolj globok, smer mešanja spremenimo in mešamo na enak način v drugo smer tako dolgo, da se spet oblikuje lijak. Tako nadaljujemo eno uro. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da je za učinkovanje preparata zelo pomembno, da mešamo skrbno in res eno uro dolgo.

Po mešanju naj bi preparat uporabili takoj. Raziskave laboratorija v Goetheanumu (Dornach) so pokazale, da je učinek zmešanega preparata največji, če ga škropimo v roku ene ure po mešanju. Po tem času se učinek izgublja. Če zmešan preparat stoji dalj časa ali celo čez noč, se učinek povsem izgubi. Preparat lahko škropimo na majhnih površinah tako, da ga pripravimo v vedro in škropimo z majhnim omelom. Za velike površine je najboljša vinogradniška škropilnica. Dobro je, če pada preparat na tla v kapljicah, zato v šobi polž ni potreben.

Učinek preparata »501« bi lahko opisali kot «dinamično delovanje«. Preparat »501« je narejen iz kremena (če mogoče uporabimo kristalno obliko, torej kristal gorska strela). V postopku izdelave ga »aktiviramo«. Vzamemo odmerek gotovega preparata (to je noževa konica ali 1/2 g) in ga mešamo v 12 l vode eno uro na enak način kot preparat »500«. Ta količina zadošča pri obeh preparatih v poljedelstvu za ¼ do ¾ ha površin. Pri intenzivnem pridelovanju zelenjave ali v sadjarstvu, škropimo enako količino na manjšo površino. Preparat »501« škropimo drobno razpršen, tako rekoč kot meglo. Za to uporabimo škropilnico kot jih uporabljamo v sadjarstvu. Če ni nova, jo skrbno očistimo, v njej naj ne bi bilo sledi preparatov iz arzena, svinca, bakra ali drugih strupenih škropiv. Glede na učinkovanje na življenjske procese v zelenih delih rastline, škropimo preparat »501« šele na mlado rastlino. Pri pomladanski zmrzali in slani ne škropimo, razen pri kulturah na posebej zaščitenih mestih.  Čim so se rastline ukoreninile in razvile prve pare listov, vreme pa obeta hitro rast, s škropljenjem lahko začnemo. »501« spodbuja predvsem rast listov in stebla pred cvetom. Na cvetoče rastline ga praviloma ne škropimo.

Preparat »501« vzpostavlja v rastlini ravnotežje. Prepočasno rast spodbudi, prehitro rast pa upočasni. »501« je v mokrih letih dobro škropiti večkrat, saj rastline premočno rastejo. Na enoletne rastline ga ne škropimo pred presajanjem. Sadno drevje dobi »501« ko so plodovi približno za oreh veliki in najmanj še enkrat pri začetku zorenja. Če se pred odpiranjem popkov bojimo slane, škropimo »501« za zadrževanje nabrekanja popkov.

Kdor nekaj let intenzivno dela s preparati, gotovo opazi mnoge pojave, ki mu omogočajo uspešno uporabo in kombinacije. Vedno je to seveda odvisno tudi od krajevnih razmer, vrste kultur in vremena, zato za vse veljavnih pravil ni veliko. Naj omenimo samo en primer. Bob v določenem stadiju rade napadejo uši. Ko so rastline večje, uši izginejo. Če spodbujamo rast, tako, da rastline kritičen stadij hitro prerastejo, jih proti napadu uši zaščitimo. Tu pomaga škropljenje preparata »501« v času, ko se odpre četrti par listov.


Nekaj izkušenj iz prakse
Preparat »500«. gnoj iz roga.

1.    Najpomembnejši trenutek za uporabo je tik pred obdelavo tal. Škropimo njivo, gredico v vrtu pred oranjem in lopatanjem. Pred sejanjem ali sajenjem škropimo preparat ponovno na pripravljene gredice, v brazde, luknje ali jarke. 
2.    Trava dobi »500« ko jo pobranamo, naslednjič neposredno po košnji ali ko je popašena. 
3.    Jeseni škropimo preparat »500« proti večeru na svežo obdelano zemljo, ki naj bi počivala čez zimo v odprti grobi brazdi.
4.    V vrtu škropimo preparat »500« ko po spravilu enega pridelka pripravimo gredico za naknadni posevek.
5.    Gredice s trajnicami, vrtnice in olesenele rastline škropimo s preparatom  »500« preden jih pred zimskim mirovanjem pokrijemo s kompostom ali vejami ali pa spomladi, ko se spet pokaže prvo življenje.
6.    V času suše škropimo preparat »500« tri večere zapored. Na lahkih tleh dodamo škropivu majhne količine gline. Učinek takega škropljenja nas posebej preseneti kadar grozi žitu zaradi suše prehitro dozorevanje ali kadar zaradi suše sadno drevje odmetava plodove.
7.    Za spodbujanje tvorbe kalusa in korenin pomočimo potaknjence v zmes zmešanega preparata »500« in gline. S takim premazom zamažemo tudi cepiče in rane na drevju kjer smo drevje cepili. Tako mešanico uporabimo ko na prosto presajamo sadike, trajnice, grmovnice in drevesa. Pri tem je posebej potrebno paziti na to, da zamažemo mesta, kjer so korenine porezane. 
8.    Rane po obrezovanju olesenelih rastlin in vrtnic, predvsem pa rane na lubju namažemo z zdravilnim gnojem z glino, kjer je potrebno pa jih tudi povežemo. Rane zaradi toče na breskvah se zacelijo, in izločanje gumija se ozdravi, če ta mesta namažemo z mešanico preparata »500« z glino in čajem iz hrastovega lubja. Postopamo tako, da skuhamo čaj iz prgišča hrastovega lubja. Ko se shladi ga mešamo zadnje četrt ure s preparatom 500. Zdravilni učinek hrastovega lubja pripisujemo visoki vsebnosti kalcija. Čaj iz hrastovega lubja lahko redno dodajamo preparatu »500« pri pomanjkanju kalcija in na kislih tleh.
9.    Kot zimsko zaščito na sadnem drevju, jagodičevju, na malinah in vrtnicah, pomaga takšen premaz za drevje:
a.    za premaz debla: 2 vedri kravjeka (brez nastilja)
        2 vedri ilovice (kot se uporablja za opeko)
        1 vedro kamninske moke ali finega peska
         5 odmerkov njivske preslice
         1 odmerek »500«
Ilovico čez noč namočimo in dodamo zmešanemu praparatu »500«. Kravjek premešamo s čajem iz njivske preslice in precedimo skozi fino mrežo ter dodamo preparatu z ilovico. Na koncu dodamo še kamninsko moko. Mešanica naj ne bo preveč tekoča, tako, da se lahko namaže na deblo.

b.    za škropljenje v krono in veje:
 1 vedro kravjeka
 2 vedri ilovice
 100 – 150 g njivske preslice
 1 porcija »500«
Zdrobljeno ilovico presejemo skozi fino sito (kot sito za škropiva). Skozi sito precedimo tudi kravjek, zmešan s čajem iz njivske preslice. Temu dodamo toliko zmešanega preparata »500«, da se mešanica še prime. Šobe na škropilnici se ne smejo mašiti!

Preparat »501«, kremen iz roga
Preparat »501« predstavlja polarnost preparata »500« in delovanje preparata »500« dopolnjuje. Pravi trenutek njegove uporabe je zelo pomemben. Prezgodnje škropljenje s tem preparatom rast zadržuje. Dokler je spomladi pa tudi v jeseni nevarnost slane, tega preparata ne škropimo. Po možnosti ga ne škropimo v cvet.

Kompostni preparat »507«
Preparat »507« pripravimo tako, da kapljico ali nekaj kapljic zrelega preparata iz baldrijanovih cvetov mešamo 20 minut v mlačni vodi. Zmešan preparat škropimo z omelom ali škropilnico. Tako pomagamo rastlinam, ki so lačne svetlobe in toplote, posebej v mokrih in hladnih poletjih (paradižnik, fižol, koruza in vse rastline, pri katerih želimo obilno cvetenje). Škropljenje s preparatom »507« krepi zdravje in odpornost rastlin, povečuje intenzivnost barv cvetja in aromo plodov. Žita škropimo s »507« za povečanje pridelkov in krepitev stebel.

Tople grede 
Na vprašanje ali jih potrebujemo je odgovorov več. Pogosto na vrtu za toplo gredo ni primernega prostora. Topla greda mora biti tako blizu hiše kot le mogoče, da je vrtnarju vedno na očeh. Toplo gredo je treba vzdrževati, dela z njo se je treba naučiti, potrebne so izkušnje. Sicer pa pomeni topla greda ne le prednost zaradi vzgoje lastnih sadik in zgodnje oskrbe s solato in redkvicami. V topli gredi imamo kmalu najboljšo, fino kompostno zemljo, boljšo od dobrega, razkrojenega gnoja. 

Kako jo naredimo? Topla greda naj bo proti jugu ali jugozahodu odprta, na vetrovni strani pa zaščitena z živo mejo, montažno steno iz trstike ali podobnim. 
Glede na število oken, ki jih nameravamo položiti na toplo gredo, izkopljemo gladko in čisto luknjo ustrezne velikosti, globoko do 60 cm. Zelo kamnito mesto ali tako, z visokim nivojem talnice, ni primerno. Zadnja stena okvira naj bo 25 do 30 cm, prednja pa 10 do 15 cm nad zemljo. Stene iz cementa niso dobre, saj so temperaturne razlike prevelike in rastlinam škodijo. Okvir iz lesa je za razvoj rastlin boljši. Za deske, iz katerih naredimo zaboj, izbiramo obstojen les, saj sredstva za impregnacijo rastlinam škodujejo. Iz dobrih, močnih desk debeline 3 cm naredimo zaboj, ki ga v vogalih okrepimo s čvrstimi sohami, da zdrži pritisk zemlje in razdelimo s prečnimi latami v razmaku širine oken. Za prekrivanje so najboljša okna z lesenim okvirjem in manjšim številom 
stekel, najbolje s samo enim steklom. Dobra mera za okno je 80 x 150 cm. Okna položimo v okvir in late tako, da ležijo rahlo poševno, da dež dobro odteka, sončni žarki pa se bolje ujamejo.

Za pripravo tople grede izberemo sončen dan v februarju. Na dno luknje damo najprej sloj slame ali tanek sloj listja, na to pa navozimo topel konjski ali ovčji gnoj. Sloj naj bo debel 30 do 40 cm, pri bolj globoki topli gredi lahko tudi 40 – 60 cm. Gnoj skrbno zložimo in trdno pohodimo. Dodamo lahek pokrivni sloj razpadlega listja za izravnavanje temperature. Če damo več listja, je topla greda bolj hladna. Čez približno tri do pet dni, ko je gnoj dobro pregret, nasujemo v toplo gredo 20 cm zemlje. Ker se zemlja še malo posede, opravimo posevke po dveh dneh, ko se je zemlja tudi segrela. Zemlja naj bo iz  dobro uležanega, zrelega gnoja, fino zrnata in ne pretežka. Med oknom in posevkom ostane približno 15 cm zraka.

Če gnoja nimamo, uporabimo namesto gnoja 30 cm debel sloj siporeksa, torej z zrakom prežetega betona. Računati moramo s tem, da je učinek take tople grede približno polovičen. 

Razen zalivanja je glede na vreme pri topli gredi pomembno, da na steklo polagamo ali iz njega odstranjujemo toplotno zaščito, najbolje rogoznice iz slame, da skrbno pazimo na prezračevanje in zasenčenje. Potrebne izkušnje nabiramo z opazovanjem grede in rastlin. V pozni pomladi so rastline utrjene. Medtem ko smo najprej tople grede le prezračevali, bomo okna kasneje čez dan odstranili, nato pa jih odstranimo tudi čez noč.

V toplo gredo sejemo zelenjavo, v njej vzgojimo sadike zgodnje kolerabice, cvetače, zelene, pora, čebule, v hladen zaboj sejemo predvsem poznejše vrste zelja. Pozneje sejemo manj občutljivo zelenjavo na fino pripravljene gredice na prostem.

Tudi v topli gredi uporabljamo biološko-dinamične preparate. Najprej pred posevkom škropimo na skrbno pripravljeno zemljo preparat »500«, ki ga rahlo z grabljami vdelamo v zemljo. Ko se začetna toplota v topli gredi zniža na srednjo temperaturo, dodamo v gredo preparate 501 do 507 tako, da naredimo s količkom skozi sloj zemlje luknje, tako, kot bi preparirali kompostni kup. Preparat 507 poškropimo preko gredice. Preparata 501 v topli gredi še ne škropimo.

Topla greda je odlična za prezimovanje zelenjave.

V majhni vrtnariji je posebno dragocena lahko tako imenovana »premična topla greda«. V bistvu gre za premične okvirje za toplo gredo, ki jih v vrtu premeščamo, da bi pomladi kulture zaščitili in spodbudili njihovo rast (na primer pri špinači, redkvicah in podobnem), jeseni si z njimi pomagamo, da nizki fižol ali korenje  še dozori. V času poletnih mesecev nam lahko služi tudi za izdelavo hišice za paradižnik. Uporaba premične tople grede je mnogostranska. Spreten vrtnar jo potrebuje vse leto tako, da mu še časa za popravilo zmanjka.


Predlogi za uporabo premične tople grede

v januarju:         špinača, motovilec, kreša
februarju:         špinača, motovilec, kreša
marcu:         korenje, glavnata solata, majski grah
aprilu:         solata, kolerabica, nizki fižol
maju:             nizki fižol, paradižnik
junija - septembra: kumare
avgusta - novembra: hiša za paradižnik in nizki fižol
v decembru:     špinača, peteršilj, motovilec