Zahteve kar se zemlje in hranil tiče: Vse kapusnice pridejo na gredice kot prva kultura. Da bi v času rasti zgradile svojo ogromno listnato maso so zahtevne tako kar se vode in vseh hranil tiče. Vse vrste zelja potrebujejo apnenčasta tla in vse humus črpajo. Ljubijo mastni, črni humus. Cvetača, ki jo pogosto sadijo na ledino, ima razen tega potrebo po toploti v tleh in na rastišču. Če pa skrbno kolobarimo, ima dobra vrtna zemlja prednost.

Kolobar: Pomembno je, da pri pridelovanju kapusnic kolobarimo, četudi  kolobarjenje včasih ni preprosto. Če sadimo kapusnice nekajkrat na isto mesto, bodo zbolele. Nujna posledica bodo nematode, zeljna muha, sovke in drugi škodljivci. Najbolj nevarna je zeljna hernija, ki je neposredna posledica dejstva, da rastišča nismo menjali. Seveda si jo lahko prinesemo v vrt tudi z okuženimi sadikami. Edino zanesljivo sredstvo proti tej bolezni je, da se za 4 do 5 let na enem rastišču odpovemo pridelovanju kapusnic in drugih križnic. Pomagamo si lahko tudi z dezinfekcijo tal z močnim apnenjem, ki pa ne bo uspešna, če pred tem ne gnojimo s humusom. Štrclje od kapusnic sežigamo, njihov pepel pa posujemo po kompostih. Če listov ne uporabimo za krmo, jih lahko kompostiramo. Izkušnje kažejo, da je pri težavah s hernijo  por ugodna pred-kultura ali kultura po zelju. Proti nadležnim sivim ušem, ki so se naselile v najbolj nežnih notranjih listih še preden se je glava zaprla, pomaga krepko pršenje z močnim čajem iz njivske preslice.

Za pripravljanje sadik opravimo posevke v topli gredi ali v setvišču. Pikiramo  enkrat in pri tem rastlinice posadimo bolj globoko. Sadike za prezimitev sejemo avgusta, pikiramo v septembru, v oktobru pa jih presadimo v 10 cm globoke brazde. V manj ugodnih letih jih presadimo na prosto v naslednjem letu marca ali aprila. Presajeno zelje, ki še ni razvilo globljih korenin, potrebuje za vraščanje veliko vlage. Dobro je, če pred presajanjem koreninsko grudo pomočimo v premaz iz ilovice in preparata 500. V tem primeru se lahko pri oblačnem vremenu (ki je tako ali tako vedno pravo vremen za presajanje) zalivanju tudi odpovemo. Nikoli ne presajamo pri močnem soncu! V brazdo ali v sadilno luknjo dodamo prepariran kompost živalskega gnoja.

Nega in uporaba preparatov: »500« škropimo pred posevkom in pred presajanjem v sadilne luknje; »501« škropimo po dobrem vraščanju in še enkrat ob oblikovanju glav. Kamilice dajejo kapusnicam boljšo aromo. Sadimo jih posamezno ob rob gredice ali med zelje, pri kodrastem kapusu pa kot predkulturo. Vse vrste kapusnic moramo redno in veliko okopavati. V lahkih tleh je visoko osipanje nujno potrebno, da se v zemlji zadrži vlaga. Tudi pri drugačni zemlji je osipanje priporočljivo. Za pokritost tal skrbimo na začetku tako, da vmes posadimo solato, zgodnjo kolerabico ali nizki fižol. Pozneje skrbijo na najlepši način odrasle rastline za pokrivanje tal same. Odraščajoča rastlina je hvaležna, če jo obdamo z razkrojenim gnojem. Če gnoja nimamo, pomaga, posebej pri suhem vremenu, če položimo okoli rastline vsaj venec slame, sena, lesne volne ali na pol razkrojenega listja. Pri tem naj omenim, da hrastovo listje ali lubje odganja škodljivce.

Spravilo: Zgodnje zelje pospravljamo ko je zrelo. Pri poznem zelju za prezimitev, opravljamo spravilo tako pozno kot mogoče, običajno do konca novembra,. Najbolj občutljivo za zmrzal je belo zelje, najbolj odporen je ohrovt, ki, brez da gnije, prenese temperature do -7°C .

Hramba:  zelje hranimo s koreninami vred najbolje v prazni topli gredi (suho, brez zmrzali z možnostjo prezračevanja). Hramba je mogoča tudi na zaščitenem mestu na prostem, kjer ni skokovitih temperaturnih sprememb (na primer ob severni steni hleva). Glave, s koreninami navzgor, zasujemo morda s peskom v zemljo, in rahlo prekrijemo. Pri hudem mrazu prekrijemo z vejami ali slamo. Za zasipanje naj bodo glave zelja skrbno, toda ne preveč temeljito očiščene. Preveč zrele, počene ali ne popolnoma zrele glave niso primerne za prezimovanje. Ob primernih dnevih zasipnico pregledamo in glave, ki gnijejo, odstranimo.

Pridelovanje semen:  Vse vrste zelja se med seboj križajo. Kdor posameznih vrst ne more ločiti z oddaljenostjo 1000 m, lahko v enem letu prideluje le seme ene vrste. Čvrste glave prezimimo posebej skrbno v kleti v velikem cvetličnem loncu ali pa v pred zmrzaljo zaščiteni topli gredi. Rastline za pridelovanje semen v začetku aprila preselimo na prosto. Posadimo jih globoko in steblo skrbno opremo. Seme moramo zaščititi pred pticami. Seme po spravilu še naknadno sušimo na podstrešju, tako, da je primerno suho za mlačev ali da ga sami lahko izluščimo iz strokov.

Belo in rdeče zelje, ohrovt

Poznamo številne lokalne sorte. Tu imenujemo le nekaj zanesljivih znanih sort:

Belo zelje: Erstling, Juni-Riesen; Pozno belo zelje: Braunschweiger,Amager, Langendijker Dauer.

Zgodnje rdeče zelje: Langendijker frueher, Soro

Pozno rdeče zelje: Dauerrot, Langendijker Dauer, Rodynda.

Ohrovt: Vorbote, Eisenkopf

Pozni ohrovt: Dauerwirsing, Vertus.

Ohrovt za prezimovanje: Marner Gruefewi, Marner Dauer, Paradiesler.

Zgodnje sorte: sejemo februarja – marca v toplo gredo, enkrat pikiramo, aprila – maja pa preselimo na prosto.Razmaki za zgodnje sorte: 40 x 50-60 cm, za pozne sorte 50-60 x 60 cm.

Pozne sorte: sejemo marca – aprila v hladen zaboj ali v setvišče. Ko se mlade rastlinice razraščajo in se med seboj glede na vodo, svetlobo in hranila omejujejo, jih pikiramo drugič. Nič ni bolj škodljivo kot slabotne rastline, še posebej na suhih tleh. Medtem ko se močnejše sadike še obdržijo, slabotne rade odmro. Pregosto sejane in pikirane rastline razvijejo pogosto črno lisasta stebla, kar, predvsem pri cvetači, prinaša izgube.

Presajanje na prosto: maja in junija

Spravilo zgodnjih sort od julija do septembra

Spravilo poznih sort oktobra in novembra

Za prezimovanje: sejemo avgusta in enkrat pikiramo. Presadimo oktobra ali pa marca – aprila.

Spravilo sort, ki smo jih prezimili: junija

Rastišče: zgodnji ohrovt je posebno primeren za zasaditev robov gredic s kumaricami. Da prostor izkoristimo,k ga sadimo tudi menjaje s poznim zeljem. Zgodnje rdeče zelje sadimo prav tako menjaje s poznim zeljem na eni gredici.

Kolerabica

Zgodnje sorte: Delikatess, Trero, Rasko, Blaro, Azur Star, Lanro (bela).

Posevki: februarja / marca v toplo gredo, enkrat pikiramo.

Presajanje na prosto: Roggli od začetka aprila, Delikatess po 15. maju.

Poletne sorte: Logo, Domino, Superschmelz.

Posevke v aprilu in maju opravljamo neposredno na prostem in enkrat pikiramo.

Poznejše posevke opravimo na setvišče v vrtu in enkrat pikiramo. 

Presajanje: maja, junija in še enkrat avgusta.

Pozne sorte: Blaril, Dyna sejemo maja na setvišče in enkrat pikiramo.

Za jesensko spravilo presajamo na končno rastišče v juniju in juliju.

Razmak: glede na sorto in vrsto tal 20 – 35 cm.

Pridelovanje in nega: Če hočemo, da ostanejo kolerabice nežne in ne olesenijo, jih je potrebno posebno pridno zalivati in okopavati. Pri zadostnem okopavanju in dobri oskrbi s kompostom, imamo tudi v lahkih tleh dobre pridelke. Preparat 500 škropimo ob posevku in presajanju, preparat 501 pa po tem, ko se rastlinice dobro vrasejo in začenjajo oblikovati gomolj.

Mesto v kolobarju: Kolerabica je posebej hvaležna kot predkultura in vmesna kultura, predvsem male zgodnje sorte kot Delikatess in Roggli. Dobro mesto ima med poznim zeljem ali cvetačo, menjaje med ohrovtom ali zeleno, na robu gredice za kumarice pa tudi med solato.

Cvetača

Zgodnje sorte: Erfurter Zwerg, Opaal, Alpha, Neckarperle;

Pozne sorte: Delfter Markt, Flora Blanca, Celesta.

Posevki: Zelo skrbno v toplo gredo od februarja do aprila. Dvakrat pikiramo, najbolje v lončke.

Sadimo samo dobro utrjene sadike. Morda je bolje, če kupimo sadike pri zanesljivem vrtnarju.

Nega: gredico za cvetačo jeseni pognojimo s prepariranim kompostom in jo grobo prelopatamo. Preparat 500 škropimo na zemljo jeseni in spomladi. V luknjo za rastlino damo nekaj zrelega, dobro predelanega komposta, še bolje je, če ga potresemo po vsej površini.  Pri suhem vremenu je zalivanje nujno potrebno. Če listi ne zrastejo dovolj visoko, da bi rože v sredini dobro pokrili, liste povežemo.

Kodrolistni ohrovt

Nizke sorte, kot na primer Niedriger Krauser so boljše kot srednjevisoke in visoke, posebej tam, kjer pogosto zapade in spet skopni sneg in pride vmes do obdobij z močno zmrzaljo (v Švici poznajo samo srednje visoke sorte).

Posevki: od sredine maja do konca junija v setvišče. Enkrat pikiramo, na prosto presajamo junija ali julija.

Razmak: 40 – 50 cm.

Spravilo velikih listov po potrebi, srčke pa puščamo.

Brstični ohrovt

Sorte: Abunda, Hilds Ideal, Auslese

Posevek: maja v setvišče, enkrat pikiramo. Presajanje na dokončno rastišče od junija do julija

Razmak: 30–60 x 60-80 cm.

Kodrolistni ohrovt in brstični ohrovt prideta na gredico po grahu ali zgodnjem krompirju. Pri posevku in presajanju škropimo s preparatom 500, ki ga škropimo tudi v sadilno luknjo. Površino posujemo s prepariranim kompostom ali kompostiranim gnojem. Preparat 501 škropimo, ko se sadika dobro vraste. Kodrolistni ohrovt in brstični ohrovt posebno lepo uspevata na gredici, kjer je rasla leto pred tem kamilica. Če brstični ohrovt noče narediti čvrstih rožic, lahko rastlinam oktobra – toda ne prezgodaj, porežemo vrhove. Ker te pa tudi rahle rože lahko uporabimo, je to tudi v časih stiske čisto primerno.

Spravilo: Ko se rožice oblikujejo. Če pride do hude zmrzali, lahko spravimo v kletno zasipnico celo rastlino. Kodrolistni ohrovt prezimi na prostem.

Tako kodrolistni kot brstični ohrovt sta po prvi slani bolj okusna.

Glavnata solata

Sorte: Zgodnje sorte (1): Majski kralj, Viktoria, Larissa, Majsko čudo, Reskia King, Ledenka

Za zgodnje poletje (2): Attraktion, Arno, Neckarriesen, Grazer

Za poletje (3): Ekkarthof, Ura, Markus

Za prezimitev (4): Majsko čudo, Walder, Viktoria

Posevki: Posevke solate naj bi opravljali vsaka dva do tri tedne.

1. od januarja - februarja v zabojčke in v toplo gredo. Enkrat do dvakrat pikiramo. Presajanje na prosto: marca do aprila v toplo gredo, aprila na prosto.

2. in 3: od konca marca vedno znova do julija.

4.: avgust – september. Presajanje na prosto septembra in oktobra v 10 cm globoke brazde, ev. prekrijemo z vejami. Zimska solata se ne posreči vedno!

Zahteve kar se tal in kulture tiče: Glavnata solata je prava vrtna rastlina. Rada ima toplo, s humusom dobro založeno zemljo. V grobih, težkih tleh postane steblasta. V negovanem vrtu, pri skrbnem okopavanju in vsakodnevnem zalivanju v času suše, oblikuje najlepše glavice. Solata je hvaležna, če jo škropimo s čajem iz njivske preslice (proti pepelasti plesni in podobnemu).

Solata je posebno hvaležna kultura za toplo gredo in premično toplo gredo. Skrbno prezračevanje je tam nujno potrebno.

Pred posevkom in pred presajanjem škropimo s preparatom 500. Ko imajo rastlinice kot predstopnjo oblikovanja glavice rahlo zavihane liste, škropimo preparat 501 in pri nevarnosti, da postane solata steblasta, škropljenje ponovimo.

Pridelovanje semen: Dve ali tri glave, ki so se najbolj trdo oblikovale in gredo pozno v cvet, pustimo cveteti. Veliko socvetje potrebuje dobro oporo. Ko je večji del semen izoblikovan, vzamemo rastlino iz zemlje in jo obesimo v senco, kjer se še naprej suši.

Siničke imajo seme solate zelo rade. Pazimo torej. Luščenje semen iz plodov je s trudom povezano opravilo za zimski čas.

Endivija

Za jesen in zimo je endivija nadomestilo za solato.

Sorte: Zelena Escariol, Divas, Dečkova glava, Esca, Kodrasta iz Meauxa.

Posevki: Za spravilo v avgustu sejemo na setvišče od maja do junija, za spravilo v oktobru sejemo na setvišče v začetku julija.

Razmak: 4-5 vrst na gredici, razmak med rastlinami 30 cm.

Tudi štrucarica je vrsta endivije. Prenese celo nekaj zmrzali in je vse bolj priljubljena.

Štrucarico sejemo sredi junija, v začetku julija, neposredno na gredice. Po 4 tednih razsadimo.

Zahteve kar se tal in kulture tiče: Endivija potrebuje v mladosti več toplote kot glavnata solata. Ima rada močno, dobro gnojeno zemljo. Praviloma gnojimo predkulturo in škropimo pred posevkom ali presajanjem preparat 500. Dobro je, če zemljo potresemo z na pol razpadlim kompostom iz gnoja. Preparat 501 škropimo, ko se endivija na dokončnem rastišču dobro vraste.

Nega: Rastline pri presajanju zgoraj in spodaj skrajšamo. Mlade rastline potrebujejo veliko vode. Da so listi bolj beli, rastline povežemo. Povezujemo samo, ko so rastline suhe in le za toliko časa, kot je potrebno. Povezane rastline so uporabne čez dva tedna.

Spravilo in hramba: Ko grozi nevarnost slane, rastline vzamemo s korenino vred iz zemlje in jih premestimo v prazno toplo gredo ali v klet, kjer jih postavimo eno ob drugo in zasujemo s peskom. Za hrambo je sorta Zeleni Escariol posebno dobra. V temi rastline pobledijo brez da jih povezujemo. Nevarnost gnitja je vedno velika. Prav zato rastlin ne moremo puščati na prostem.

Pridelovanje semen za vrtičkarje ne pride v poštev.

Motovilec

Sorte: Vit, Verte de Cambrai, Elau, Duplex, Louviers, Estampes, Holandski širokolistni.

Posevki: od maja do septembra na vsako izpraznjeno, prerahljano gredico. Zgodnji posevki ne gredo hitro v cvet in so tudi za poletje prijetna sprememba.

Sejemo na gredico na široko. Če je gredica zapleveljena, naredimo 6 vrst, da jih lahko okopavamo. Seme v brazdi dobro zahodimo. Pri suši lahko zalivamo.

Zadošča gnojenje predkulture. Pred posevkom škropimo preparat 500.

Spravilo: Če ni snega vso zimo do pomladi. Ko se maja začne suho in toplo vreme, gre hitro v cvet in oblikovanje semena.

Seme rastlin, ki so prezimile, lahko junija pospravimo. Seme na rastlini rado izpade, zato pohitimo s spravilom.

Špinača

Sorte: Matador, Verdil, Butterflay, Sonat, za prezimitev pa sorta Winterriesen

Posevki: februarja/marca za uporabo v zgodnjem poletju, posevki konec julija, v začetku avgusta za jesensko porabo, posevki za prezimitev konec avgusta s spravilom aprila in maja.

Na široko sejemo špinačo samo spomladi. Sicer sejemo v 6 vrst na eni gredici. Vrste markiramo s posevki redkvic. Sejemo v plitve brazde, skrbno pokrijemo s kompostom za zaščito pred ptiči in dobro zatolčemo. Posevki meseca aprila gredo v toplih legah hitro v cvet in oblikovanje semena.

Zahteve kar se zemlje in gnojenja tiče: humusna ne pretežka, predvsem ne kisla zemlja, dobro pognojene s prepariranim kompostom iz gnoja. V času suše pridno zalivamo. Ko špinačo porežemo, zalijemo s preparirano vodo, v kateri smo namakali gnoj, nikakor pa ne s svežo gnojnico. Posebej koristen je kot pri vseh rastlinah, ki ljubijo humus, preparat 500, poškropljen pred posevkom. Pravilna uporaba preparata 501 zmanjša nevarnost premočnega oblikovanja stebel.

Nega: Plevel redno odstranjujemo s plitvim okopavanjem.

Blitva

Sorte: Zelena fina za rezanje, Genfer steblasta, Gladka srebrna

Posevki: Blitvo za rezanje posejemo v 5-6 vrst na gredico, steblasto blitvo 2-3 vrste na gredico. Pregosto posejano blitvo uporabimo kot špinačo.

Končni razmak v vrsti naj bo 40 cm.

Steblasto blitvo lahko sejemo vedno znova z glavnato solato kot vmesno kulturo ali pa sadimo kot sadike. Pri posevkih ali presajanju mislimo na to, da je blitva močno rastoča zelenjava, na splošno pa ne preveč priljubljena.

Zahteve kar se tal in kulture tiče: Redno skrbno okopavamo in plevemo. Blitva je hvaležna za zalivanje.

Gnojenje: Blitva uspeva na slabše založenih tleh; ustrezajo ji težka, humusna ilovnata tla, torej taka, kot jih ima rada repa. Če jo gnojimo s svežo gnojnico ali svežim gnojem, ima grenak okus po zemlji, stebla pa dobijo madeže in grobo strukturo. Primerno gnojenje je gnojenje s prepariranim mešanim kompostom ali razkrojenim gnojem. Ko blitvo porežemo, jo zalijemo z vodo prepariranega namočenega gnoja. Ob pripravi zemlje škropimo s preparatom 500, preparat 501 pa škropimo, ko se oblikujejo mladi listi. Oba preparata pomagata rastlini da oblikuje zdrave liste in dobro aromo.

Spravilo: Tako listov kot stebel ne režemo pregloboko. Srčni listi morajo ostati pri steblasti blitvi nepoškodovani.

Kumarice

Sorte: Za solate in prikuhe sorte Bono, Obi, Tanja, Ura, Sensation, za vlaganje pa Hok, Vorgebirgstrauben in Delikatess.

Posevki: od sredine do konca aprila v lončke ali v toplo gredo, po sredini maja, v toplih legah ali v toplih letih malo pred tem na prosto. Kumarice posejemo v topla tla.

Zahteve kar se tal in kulture tiče: Naravnim potrebam kumaric ustreza »črna« zemlja. Topla naj bo, humusna, ne pretežka, dobro založena s hranili. Za preparat 500 je kumarica zato posebej hvaležna. Kumarice pridejo na rastišče kot prva kultura v letu. V vrtu je najbolje, če jo sadimo na grebene komposta iz gnoja.  Za kumarice se naredi odlična zemlja iz travne ruše ali pirnice, ki jo kompostiramo s konjskim gnojem in prepariramo. Iz takega komposta naredimo greben v sredini gredice, na vsaki strani pa pustimo še 30 cm prostora. Na rahlo potegnemo preko grebena še vrtno zemljo, na vrhu pa semena rahlo pritisnemo v razmaku 10 cm v vrsti v zemljo. Pozneje razredčimo na 40 – 50 cm. Preparat 501 škropimo pred začetkom cvetenja. Redno pršenje s čajem iz njivske preslice in koprive pa tudi z razredčeno koprivovo gnojevko, omogoča dobro zdravje, trajnost in dobro aromo.

Presajanje: v enakem razmaku lahko presajamo po sredini maja v topla tla sadike kumaric z zemljo vred. Prve dni jih zasenčimo tako, da jih pokrijemo s cvetličnimi lončki. Zalivamo z mlačno vodo.

Vršičkanje: po 3. do 5. listu rastlinam ev. odščipnemo vršičke, da se dobro razrastejo.

Zalivanje: Kumarice potrebujejo veliko vode. Močno zalivanje dvakrat na teden je boljše kot rahlo vsakodnevno zalivanje. Vedno uporabljamo postano vodo, nikakor pa ne zalivamo s pršenjem vode neposredno iz vodovoda.

Na grebenih lahko zasadimo med kumarice redkvice. Na robovih zasadimo menjaje kolerabico, solato ali kolerabico in ohrovt, zeleno in solato ali nizki fižol ali pa solato in majsko repo. Kumarice so hvaležne če jih zaščitimo. Zelo dobro se počutijo, če v razmaku 1,5 metra zasadimo med kumarice sladko koruzo.

Spravilo semen: Iz popolnoma zrelih plodov postrgamo seme. Dodamo malo vode in pustimo na toplem da zavre. Nato seme operemo na finem situ, ga osušimo na krpi in pustimo, da se na papirju ali podobnem popolnoma osuši.

Bučke in buče

Pri bučkah priporočamo sorte, ki ne delajo vitic, kot Mutabile ali Diamant.

Od buč priporočamo: Rumeni Zentner, Rdeči Zentner, Red Kuri

Sejemo sredi aprila v lončke, ali po 20. maju na prosto.

Presajanje sadik iz lončkov na prosto po 20. maju.

Bučke sadimo kot kumarice na grebene v razmaku 60-80 cm, robove pa ustrezno zasadimo.

Buče so požrešne, zato jih sadimo ob vznožje kompostnih kupov, kjer uporabijo hranila, ki se iz kupa odcejajo, pri tem pa kompost prekrijejo in osenčijo. Zalivanje s preparirano vodo z gnojem, rast spodbuja. Iz vitic odstranjujemo preštevilne nastavke plodov. Zahteve buč kar se tal, toplote, gnojil in vode tiče, so večje kot pri kumaricah. Uporaba obeh preparatov in nega s čajem iz njivske preslice, se pri bučah obrestuje.

Spravilo: buče spravljamo, ko plod votlo zveni, ko je steblo rumeno in se zlahka odlomi. Bučke spravljamo ko so mlade in 20-40 cm velike.