Sladka koruza

Sorte: Zlati Bantam, Rangold, Novozelandska

Posevki: 20. aprila v lončke, ki jih presadimo na prosto po sredini maja ali pa, kar je bolje, med 10. in 20. majem na dokončno rastišče.

Kultura in nega: Sejemo v dobro, s hranili dobro založeno zemljo, ki je bila čez zimo v grobi, odprti brazdi. Naredimo približno 15 cm globoke brazde, poškropimo s preparatom 500, dodamo prepariran kompost. V razmaku 8-10 cm posejemo po eno zrno koruze in rahlo prekrijemo z zemljo. Rastline pozneje razredčimo na razmak 30–40 cm. Drug način je, da z lopato naredimo v razmaku 30–40 cm luknje, jih poškropimo s preparatom 500, dodamo lopato prepariranega komposta in zasejemo 4-5 zrn. Rastlinice razredčimo tako, da ostane po ena na 30-40 cm. Razmak med vrstami naj bo 80–100 cm. Koruza je odlična kot enoletna zasaditev meje na južni ali zahodni strani vrta. Koruzo je treba pridno okopavati in osuti. V tem primeru zalivanje ni potrebno. V suhih letih je odlična zastirka iz pol razpadlega komposta iz gnoja. Preparat kremen iz roga, »501« škropimo prvič ko se rastline dobro ukoreninijo in drugič, ko se začenja oblikovati storž. V času rasti je odlična nega s čajem iz njivske preslice. Če opazimo bule z ožigom jih izrežemo in sežgemo.

Spravilo: Storži so užitni, ko so lasje (dolgi pestiči) na zgornjem koncu temno rjavi. Če hočemo pospešiti dozorevanje, odrežemo prašnike takoj, ko ne oddajajo več cvetnega prahu in niso več potrebni za oploditev.

Pridelovanje semen: Koruza dozori tam, kjer uspeva tudi vinska trta. Najzgodnejše, najbolje razvite koruzne storže, ki so zrnje polno oblikovali, pustimo dozoreti. Ko so listi okrog storža svetli in suhi, koruzo obtrgamo, potegnemo liste, ki ovijajo storž nazaj, z njimi povežemo po dva storža skupaj in ju obesimo, da se osušita.

Sosedje: Koruza je velik porabnik hranil in tla, ki jih zapusti za seboj, so izropana. Dobro jo je saditi v mešani kulturi s sojo ali nizkim fižolom, ki zemljo zasenčita in rahljata.

Zelena

Sorte: Neckarland, Ortho, Auslese, Monarch, Mars, Wiener Riesen, Alba

Posevki: Zelo drobno seme sejemo od srede februarja do sredine marca v toplo gredo ali v korito za okensko polico. Rastlinice enkrat ali dvakrat pikiramo.

Presajanje: V maju ali juniju, na vsak način pa po ledenikih. Razmak vrst naj bo 40-50 cm, v vrsti med rastlinami pa  25-35 cm, glede na kvaliteto tal in sorto zelene.

Zemlja: Zelena ljubi črno nižinsko zemljo ali zemljo iz naplavin torej bogato, humuzno, ne hladno zemljo, po možnosti staro vrtno zemljo. Če imajo pridelovalci pogosto uspeh tudi na preorani ledini, je razlog v tem, da je zelena zelo občutljiva na samo sebe. Na isto mesto jo sadimo lahko šele po 7 letih, nikakor pa ne prej kot čez 4 leta. Zelena potrebuje veliko kalija, zato ji prija prašičji gnoj, ki pa mora biti popolnoma razkrojen.

Nega: Potrebno je skrbno okopavanje. Zemlja ne sme nikoli oblikovati skorje. Zelene ne osipamo, tako, da se gomolji lahko dobro oblikujejo. Zalivamo jo obilno, tudi s preparirano gnojnico, ki ne sme biti sveža. Sveža gnojnica zeleni zelo škoduje, saj spodbuja razvoj rje in črnino gomolja. Zemljo škropimo s preparatom 500 pred sejanjem in presajanjem na prosto, preparat 501 pa po ukoreninjanju. Oba preparata sta posebno pomembna. Proti rji pomaga škropljenje s čajem iz njivske preslice.

Spravilo: Novembra, torej tako pozno kot mogoče. Zelena raste še do začetka zime. Liste porežemo do srčnih listov in gomolje skladiščimo na hladnem mestu, kjer ni nevarnosti zmrzali.

Pridelovanje semen: Izbrane gomolje z zdravimi listi shranimo kot opisano in jih aprila presadimo na prosto. Nosilci semena potrebujejo oporo. Seme je zrelo, ko se nosilci semena obarvajo rjavo.

Sosedje: Zelena ima rada zrak, zato jo posadimo bolj na redko, izmenično s porom ali nizkim fižolom. Dobro se obnese tudi na robu gredice s kumaricami. Med zeleno lahko posadimo tudi solato, ki na zeleno kot se zdi ne vpliva, ali pa por in nizki fižol delujeta na zeleno ugodno.

Por

Sorte: Bolgarski orjak (zgodnji), Blaugrüner Winter, Hilari, Hannibal, Ifra, Elefant, Siegfried. V vrtičkih dajemo prednost zimskemu poru, ki je bolj odporen proti zmrzali kot poletni por.

Posevki: V toplo gredo februarja/marca. Če ga ne sejemo pregosto, pikiranje ni potrebno.

Zemlja in gnojenje: Poru najbolj ustrezajo močna ilovnata, ne preveč glinena tla, ki jih gnojimo jeseni s prepariranim kompostom (prednostno iz prašičjega gnoja) in preorjemo. Z zalivanjem pri poru lahko skoparimo. Dober je učinek dognojevanja s preparirano gnojnico. Pora ni nikoli dobro z gnojenjem preveč siliti. Postane sicer debel, okus pa je slab.

Nega: Čas za presajanje je aprila/maja. Razmak med vrstami naj bo 30 cm, tako širok, da lahko naredimo 15 cm globoke brazde. V brazde škropimo preparat 500. Vršičke in korenine malo skrajšamo in rastlinice globoko posadimo. Pri okopavanju brazde najprej izravnamo, pozneje osipamo približno tako visoko, kot je bila brazda globoka. Ko se por dobro ukorenini, škropimo s preparatom 501.

Spravilo: Novembra, razen če se odločimo, da por prezimimo zunaj. Shranjen v zasipnici se drži do maja ali junija naslednje leto. Če prezimi zunaj, ga vzamemo iz zemlje in spravimo v zasipnico spomladi, da tako preprečimo cvetenje. Če por osipamo, se steblo lepo obeli.

Pridelovanje semen: Rastline za pridelovanje semen pozimi zaradi nevarnosti zmrzali posebno visoko osujemo. Razmak med rastlinami za pridelovanje semena naj bo 30-40 cm na vse strani. Steblo s cvetom je treba dobro opreti. Por se križa s srebrno čebulo. Seme dozori samo v ugodnih poletjih in v toplih legah. Rastline lahko dosušimo na toplem in zračnem mestu. Tam seme tudi naknadno dozori.

Sosedje: Por hoče gredico za sebe, je pa dober sosed zeleni, korenju in rdeči pesi.

Čebula

Sorte: Sturon, Braunschweiger Waedenswiller, Stuttgarter, za peščena tla pa: Zittauer Riesen. Za prezimovanje na prostem pri mili klimi je primerna sorta Bela pomladna čebula.

Posevki:

1. Za ozimnico sejemo februarja v toplo gredo, ev. pikiramo in pozneje presadimo na prosto ali pa sejemo na prosto v marcu.

2. Za prezimitev in porabo v zgodnjem poletju: junija ali julija na prosto.

3. Za pridelovanje čebulčka gosto sejemo maja-junija (25-30 g na 1 m2). Zemlja ne sme biti zapleveljena. Ideal so lahka in topla tla.

4. Čebulček potikamo na prosto konec marca. Stara kmečka pravila napovedujejo za  21. marca, da naredi Sveti Benedikt debelo čebulo.

Posevki: Pri 1, 2 in 4 pripravimo na gredici 6 vrst. Po potrebi redčimo in popravimo morebitna neporasla mesta. Končni razmak naj bo 10-15 cm v vrsti.

Čebulček v plitvih brazdah pritisnemo v zemljo in zatolčemo z desko ali hrbtiščem lopate. Čebulice potikamo tako globoko, da konice še vidijo dnevno svetlobo.

Za pridelovanje čebulčka naredimo na gredici 8 vrst. Zemlja naj ne bo zapleveljena. Posejemo redko, seme rahlo prekrijemo in dobro zatolčemo v zemljo.

Nega: Čebula mora biti vedno brez plevela in zemljo redno rahljamo. Vedno rahljamo plitvo, posebej na začetku vegetacije. Nikoli ne okopavamo globoko. S plitvim okopavanjem preprečimo izhlapevanje vode iz tal. Čebule zalivanja ne marajo.

Zemlja in gnojenje: Prednost imajo precej suha, ne pretežka tla, ki jih že dolgo obdelujemo. Pojem »tla za čebulo« je težko definirati. Jeseni zemljo grobo prekopljemo, da lahko pomladi čim prej sejemo. Dobre predkulture: vse vrste zelja, kumare, zelena. Za posevke junija ali julija tudi zgodnji krompir, grah, posebno kamilica, če jo lahko zasadimo. V peščenih tleh, kjer čebula ponavadi ne raste rada, jo lahko spodbudimo k boljši rasti, če zasadimo na gredico nekaj grmov kamilic. Ker čebula ne prenese svežega gnoja, je uporaba preparata 500 tembolj pomembna. Preparata 501 ne škropimo prezgodaj, ko škropimo, naj se čebula že rahlo debeli. Ugodno deluje redna uporaba čaja iz njivske preslice.

Spravilo: Čebulo ruvamo ko zel oveni in se potegne skupaj. V mokrih poletjih lahko ta proces pospešimo s tem, da zeli pohodimo. Ob spravilu naj bo suho. Po spravilu čebulo dobro dosušimo v tankih slojih na zračnem mestu. Lepo je, če jo spletemo v kite.

Sesedje: Sadimo skupaj s korenjem, tako, da menjamo vrsto korenja in vrsto čebule. Tako preprečimo težave s čebuljo in korenčkovo muho.

Pridelovanje semen: Izberemo zaprte, dobro zrele čebule, ki smo jih pridelali sami iz čebulčka v letu pred tem. Čimprej spomladi jih posadimo na sončno in pred vetrom zaščiteno mesto. Stebla s cvetovi skrbno opremo. Dobro je zastiranje tal s kompostom. Seme zori počasi. Dosušujemo na podstrešju. Seme rado izpade! Zrelo seme je črno kot oglje.

Korenje

Sorte: Razlikujemo prvo, zgodnje korenje, ki ga lahko pridelamo tudi v topli gredi ali pod premičnim steklom in srednje zgodnje ter pozno korenje za pridelovanje na njivah.

Zgodnje okrogle sorte: Pariser Markt, Guérande. Pridelek pri teh je manjši, sorte pa so kar se tal tiče, bolj zahtevne. Dobro uspevajo v s humusom bogati, stari vrtni zemlji.

Zgodnje, srednje dolge sorte: Nantaiser in pozna Rothild.

Obe sorti imata radi ilovnata peščena tla. Sorta Lange rote je odlična pozna sorta za s humusom dobro založena tla.

Posevki: Sejemo takoj ko tla lahko obdelamo, pretežno v marcu in aprilu, za zimske zaloge pa v maju. Po potrebi sejemo zgodnje sorte vedno znova do začetka julija. Za markiranje vrst sejemo s korenjem malo solate, špinače ali redkvic. Proti korenčkovi muhi priporočamo zgodnje posevke (v marcu) ali pozne posevke (julija). V zadnjem primeru lahko izbiramo samo zgodnje sorte.

Sejemo v vrste. Pri zgodnjem korenju delamo na gredico 5-6 vrst, pri poznih pa 4-5 vrst.

Naredimo približno 5 cm globoko brazdo, ki jo poškropimo s preparatom 500, v brazdo damo prepariran kompost, zasejemo, zakrijemo z zemljo in s hrbtom grabelj seme dobro pritisnemo v zemljo. Posebej pri poletnih posevkih je dobro, če vso gredico prekrijemo s kompostom.

Nega v poletnih mesecih: Redno plevemo in rahljamo ali okopavamo. Če so posevki pregosti, jih razredčimo. Preparat 501 škropimo pred prvim redčenjem. Zalivamo samo dokler so rastline še majhne. Po razredčenju lahko zalijemo s preparirano, z vodo razredčeno gnojnico. Pri ušeh na vratu korenja pomagajo komposti s čreslovinami iz hrastovega listja ali hrastovega lubja za mulčenje.

Spravilo: Korenje redčimo tako, da za uporabo vedno najdebelejše korenje izruvamo. Preden bo nevarnost, da korenje poči ali postane črvivo, gredico izpraznimo, in sicer ne pri čisto suhi zemlji, tako, da se korenje ne lomi.

Hramba: Zel nad korenom, ne preblizu korena, odrežemo. Krone ne smemo poškodovati. Zdravo, suho korenje hranimo v kleti med peskom ali v prazni topli gredi.

Pridelovanje semen: Najbolje oblikovano korenje z malo zeli skrbno prezimimo in v marcu preselimo na prosto, glede na sorto v razmaku 30-50 cm. Rastline negujemo kot pri običajni pridelavi in jih ne gnojimo. Zrele kobulje odrežemo, dosušimo v senci, suhe pa tremo med rokami, da rese odpadejo. Pridelovanje semena je smiselno le, če gredica ni obdana s travniki, ker se korenje sicer skriža z divjim korenjem.

Sosedje: Korenje dobro prenaša soseščino z rastlinami, ki rahljajo tla. Najboljši sosed je grah. Pri pridelovanju na njivah je dobro preizkusiti z mešano kulturo korenja z lanom. Tu in tam vrsta z lanom med korenjem, razrahlja najbolj trdovratna tla. Kot smo omenili, je odličen sosed čebula.

Rdeča pesa

Sorte: V trgovini najdemo okrogle, stisnjene in dolge sorte kot na primer Formanova. Okrogle sorte kot Feuerkugel ali Rote Kugel so najbolj priljubljene.

Posevki: aprila do junija vedno znova. Junijski posevki so primerni za zimo tja do novega leta. Pozni posevki ostanejo majhni.

Na gredico sejemo 4 vrste. Precej velika semena polagamo v razmaku 2-3 cm. Pred posevkom škropimo preparat 500. Če so tla prelahka, suha ali trda, rahlo prekrijemo s kompostom. Pridno zalivanje pomaga pri kaljenju.

Če seme ne kali zanesljivo, mlade rastline lahko presadimo. Končni razmak naj bo 6-15 cm. Presajamo samo pri oblačnem vremenu.

Nega in gnojenje: tla pridno rahljamo in okopavamo. Tla ne smejo dobiti skorje vse dokler ne prekrijejo tal listi. Zalivanje z gnojevko pri negovanih, ne prelahkih tleh ni potrebno. Premočno gnojenje poslabša okus in obstojnost. Preparat 501 škropimo pred prvim ali drugim redčenjem.

Spravilo: Dovolj debele primerke ruvamo za porabo dokler ne dosežemo končnega razmaka oziroma do spravila pridelka na vsej gredici.

Hramba: V pesku, na mestu, kjer ni zmrzali. Zel odrežemo za prst nad gomoljem. Korenin naj ne bi poškodovali. Primerke za pridelovanje semen hranimo v topli gredi ali v zasipnici. Orehovo listje ščiti pred mišjo nadlego.

Pridelovanje semen: Lepo oblikovane primerke, ki so dobro prezimili, preselimo v začetku aprila na prosto v razmaku 50 cm. Ko seme dozori, izruvamo celo rastlino in jo obesimo na senčno mesto da se do konca osuši. S trenjem med rokami, seme ločimo.

Sosedje: V težkih tleh ima rdeča pesa rada v soseščini nizki fižol ali sojo. Dobro uspeva tudi v soseščini s porom ali kolerabico.

Redkvice in redkve

Sorte: Redkvice za siljenje in čim zgodnejšo pridelavo na prostem: Neckarperle, Hilmar, Cherry belle. Redkev za nekaj poznejšo pridelavo: Eiszapfen (bela), kot poletne sorte pa Rondo, Sora in Raxe.

Majska redkev: Ostergruss (roza), Hilds roter Neckarruhm.

Poletna redkev: Münchner Bier (bel), Florian.

Zimska redkev: Gournay, Langer Pariser, Runder Schwarzer.

Posevki: Redkvice sejemo od začetka februarja v toplo gredo, marca pot premično steklo, od začetka aprila pa na prosto, vsakih 14 dni tja do septembra.

Majska redkev: na enak način od marca dalje.

Poletna redkev: Od sredine aprila do junija v razmaku 3-4 tedne.

Zimska redkev: Za pozno porabo junija do sredine julija.

Zemlja in nega: Da bi bile nežne, potrebujejo redkvice, toplo, humuzno zemljo (prepariran kompost), dovolj vlage in blago temperaturo. V grobih in suhih tleh, pri močnem gnojenju ali hudi vročini postanejo grobe in olesenele.

Redkev uspeva dobro tudi v težkih ilovnatih tleh, če so ta že dolgo obdelovana. Za taka tla tudi dober, prepariran kompost ni enakovredno nadomestilo.

Groba tla in gnojenje sta razlog za črvivost. Preparat 500 in prepariran kompost pripomoreta, da so redkvice in redkve nežne in aromatične. 501 škropimo približno 14 dni po škropljenju preparata 500.

Smrtni sovražnik vseh redkev je bolhač. Čim bolj je zemlja rahla in prekrita, tem manj se pojavlja. Če je enkrat tu, zalijemo večkrat pri polnem soncu, česar sicer ne delamo.

Kolobarjenje: Redkvice in redkve so idealne kot vmesne zasaditve.

Redkvice sejemo v topli gredi med zgodnjim korenjem, med zgodnjimi sadikami, solato, špinačo, za markiranje med špinačo.

Redkvice in majsko redkev sejemo na robovih gredic s kumaricami, kot vmesni posevek pri zgodnji kolerabi.

Majske in poletne redkve sejemo med preklarjem.

Poletne in zimske redkve sejemo izmenično z nizkim fižolom in rdečo peso.

Pridelovanje semen: Zimska redkev mora prezimiti. Za pridelovanje semen pustimo rastline, ki gredo pozno v cvet. Ko rastline cvetijo, so krhke. Treba jih je dobro opreti. Pobrano seme popolnoma dozori, ko porezano v senci sušimo. Zrela semena moramo zaščititi z gazo pred sinicami.

Majska in jesenska repa

Sorte: Teltower, Elsässer in mnoge druge. Posevke majske repe močno napadejo bolhači.

Jesenska repa je odlična druga kultura, saj jo lahko sejemo še koncem julija in v začetku avgusta.

Posevki: Na sveže zrahljano zemljo sejemo kot drugi posevek na široko, bolje pa je v vrstah z razmakom vrst 20-25cm. Kot vedno ob setvi, škropimo preparat 500. Pri suhem vremenu zalivamo, posebej zato, da obvladujemo problem bolhačev. Po potrebi okopavamo. Redčimo na razmak 15-20 cm.

Kolobar: Po zelju jesenske repe ne sejemo zaradi ozkega sorodstva rastlin. Po naših izkušnjah repe izvrstno ozdravijo tla, ki so postala trda in zaprta zaradi močnih temperaturnih razlik in vremena. Jesenska repa je odlična n.pr. po zgodnjem krompirju, ki ga je bilo treba pospravljati pri mokrem vremenu.

Spravilo: Novembra. Prezimimo kot rdečo peso.

Pridelovanje semena: Izbrane rastline ostanejo pozimi, rahlo prekrite, na njivi. Spomladi jih kmalu odkrijemo. Nadaljnji postopek kot pri rdeči pesi.

Sladki komarček

Sorte: Wädenswiller, Perfektion, Zefa Fino, Sirio.

Posevki: 25. junij do 10. julij, ev. dvakrat zapored, ker včasih uspe bolje prvi posevek, včasih pa drugi. Na gredici naredimo tri vrste. Sejemo precej na gosto, pozneje razredčimo na 15-20 cm. Dobro je, če gredice zaradi boljšega odtekanja vode oblikujemo v rahlem loku. Sejemo v dober kompost v plitve brazde.

Kolobarjenje: Sladki komarček ima rad dobro vrtno zemljo in toplo lego. Na gredico pride kot druga kultura v letu. Ker potrebuje dobro hrano, ga ne sejemo za kapusnicami. Bolje bo uspeval po zgodnjem krompirju ali grahu. Po grahu dobi znatno zalogo komposta. Hvaležen je za preparat 500.

Nega: Sladki komarček rad dela stebla. V času suše je treba pogosto in obilno zalivati. Redno okopavamo in plevemo. Ko so gomolji na steblu debeli kot čebula, jih osujemo in škropimo s preparatom 501.

Spravilo: Jeseni. Zgodnje slane utegnejo narediti škodo. S posevki julija ne smemo odlašati.

Pridelovanje semen: Sladki komarček je večletna rastlina, ki lahko ostane na svojem mestu 3-4 leta. Mi dajemo prednost enoletnicam, ker je pridelek gomoljev na steblu bolj zanesljiv. Za pridelovanje semen prekrijemo rastline jeseni z listjem. Rastline, ki delajo v prvem letu stebla, za pridelovanje semen niso uporabne.

Grah

Sorte:

1. Grah za luščenje z gladkimi, okroglimi zrni. Ko je zrel postane hitro trd in grenak: Süßperle, Kleine Rheinländerin: visok približno 50 cm, Allerfrüheste Mai: približno 70 cm visok, Rapido: približno 1 m visok.

2. Grah mozgovec, zrna v vrsti so nagubana, stroki so veliki in polni, grah ostane dolgo sladkega okusa. Sorte: Pisa, Kelvedons Wonder 40 – 60 cm visok, Lancet: približno 75 cm visok, Gloriosa, Primaso: 80-120 cm visok.

3. Sladki grah: Zelene stroke jemo še preden so zrna zdebelijo. Uporabne sorte: Ambrosia, Schweizer Riesen, Rembrandt: 120 cm visok, Zuga.

Časi setve: Pri 1 in 3 sejemo zgodnje sorte vedno znova v marcu in aprilu do junija. Zimsko sorto Frieda Welten sejemo jeseni sredi oktobra.

Grah mozgovec je občutljiv na zmrzal in ga ne sejemo pred sredo aprila. Junijski posevki imajo v toplih legah težave s pepelasto plesnijo.

Posevki: Nizke sorte sejemo v treh vrstah na gredici z razmakom 2-3 cm med zrni.

Pri višje rastočih sortah naredimo na 70-100 cm široki gredici dve vrsti. Brazda naj bo globoka in od roba gredice oddaljena 20-30 cm. Posejemo zrna v razmaku 2-3 cm, brazdo napolnimo s kompostom in prekrijemo ter zatolčemo z obrnjenimi grabljami. Globina setve: 5-8 cm.

Opora: Po sredini gredice potaknemo veje listavcev. To je najboljša naravna opora, po kateri se grah lahko ovija. Bolj obstojna je žična ograja. Napnemo jo po sredini gredice in na koncih pritrdimo na kole, morda še tu in tam okrepimo s tanjšimi palicami. Med koli lahko napnemo tudi žico z razmakom 20 cm. Oporo pripravimo čim grah polega.

Tla in gnojenje: Lahka, topla, apnenčasta tla imajo prednost. Grah mozgovec ima rad tudi težka tla. V brazde škropimo preparat 500 in nasujemo komposta. Grah ima rad, če  smo kompostirali tudi roževino ali kostno moko pa tudi pepel. Preparat 501 škropimo ko se grah začne ovijati. Premočno gnojen grah naredi več stebel in listov, ne pa tudi strokov. Redno plevemo.

Spravilo: Tako, kot zori, po možnosti ne pri mokrem vremenu.

Seme: Za seme pustimo dozoreti prve in najboljše stroke. Stroki za semena morajo biti nepoškodovani in zdravi. Ko so stroki za seme zreli, izruvamo celo rastlino in jo obešeno za korenine dosušimo na podstrešju. Grah uspeva dobro v soseščini korenja in krompirja.