Preklar

Sorte: Ura, Perle von Marbach, Neckarkönigin, Trebona, Rapid. Tako imenovan turški, imenovan tudi ognjeni fižol je posebno primeren za ostro višinsko klimo.

Sadimo: ne pred sredino maja, najpozneje junija. Če hočemo fižol saditi še enkrat, sadimo zgodnje in pozno dozorevajoče sorte obenem, na primer julija. Razmak prekel naj bo 60-100 cm. Okoli ene prekle posadimo v krogu približno 8 zrn, ne globlje kot 2 cm. Preden zastremo, poškropimo v luknje preparat 500 ali dodamo nekaj komposta. V času suše je zalivanje potrebno. Skrbimo, da voda ni hladna in da se na zemlji ne oblikuje skorja.
Tla in gnojenje: Pogoj za dober preklar so dobro založena tla. Gnojimo z dobrim, prepariranim kompostom, če je potrebno, tudi nekajkrat zalijemo s preparirano vodo gnoja. Nikoli ne dodajamo gnojil, ki rast močno spodbujajo. Preparat 501 škropimo tik pred cvetenjem.
Kolobar: preklar lahko raste povsod, posebej tam, kjer naj bi si tla odpočila in se osvežila. Preklar v vrsti je odlična zaščita pred vetrom.

Nega: Pridno rahljamo in okopavamo, osujemo k prekli, da viticam nakažemo smer. Občasno pregledamo, da vitice ne padejo na zemljo in ne tavajo okoli.
Spravilo: Zelene, zrele stroke skrbno odtrgamo (če tega ne delamo, so drugi stroki prej trdi). Namesto da vlečemo za vitice, raje uporabimo lestev.
Škodljivci: Fižola se kot graha ne dotikamo ko je moker. Tako nevarnost glivičnih okužb bistveno zmanjšamo. Vsak teden enkrat škropimo s čajem iz njivske preslice, posebej pri vlažno toplem vremenu ali pri nenadnih temperaturnih spremembah.

Proti črnim listnim ušem lahko pri nenadnem pojavu škropimo z milnico Quasije. Če ne dežuje, temeljito škropimo dva ali tri dni za tem z vodo. Uši so medtem gotovo izginile.
Seme: Prve, najlepše oblikovane stroke in ne poznejše, ki so morda še težko dosegljivi, pustimo dozoreti. Le posevki v mesecu maju so zagotovilo za dobro zrelo seme.
Sicer je fižol samoprašen, toda turški, t.im. ognjeni fižol in t.im. Beli orjaki se zelo hitro skrižajo z drugim preklarjem. 

Nizki fižol

Sorte so številne. Dobro se obnesejo Saxa, Marona, Rabe, Ifra, Maxi.
Rumene sorte (Wachsbohnen) so bolj občutljive kot zelene in so posebej pri vlažnem vremenu hitro lisaste. Dobre sorte so: Wachs Beste von allen, Hildora, Butterzart.

Posevki: Posevki, ki jih opravimo koncem aprila se ne obnesejo vsako leto. Varni posevki so šele tisti po sredini maja. Zgodnje sorte lahko vedno znova sejemo do 1. julija. Sorto Oktoberli sejemo šele okoli Janezovega, saj dozori v krasen pozni fižol. Sejemo v tri vrste na eni gredici, seme pa na razdaljo vsakih 8 do 10 cm ali pa 5-6 zrn skupaj na približno 40 – 50 cm razdalje. Naredimo 8-10 cm globoke brazde, v katerih zakrijemo zrna fižola le z 2-3cm zemlje. »Fižol naj bi slišal zvonove«, pravijo.

Zahteve glede rastišča: Nizki fižol ima rad topla tla, dobro pognojena s kompostom in ga je v času suše treba zalivati. Zalivanja s hladno vodo in zaskorjene zemlje ne mara. Bolje je, če zalivamo dvakrat na teden obilno, kot le malo vsak dan. Pomembno je okopavanje in dvakratno osipanje, da dobi fižol tako svežo zemljo in dobro oporo.

Soseščina: Fižol ima rad, če ga sadimo izmenično z rdečo peso, porom, zeleno, poletno redkvijo. Rad ima veliko zraka in ugodno vpliva na rastline v soseščini razen na čebulo, s katero se ne prenaša dobro. Je ugodna predkultura za katerokoli rastlino. Dobro prenese tudi, če ga sadimo na isto mesto kot prejšnje leto.
Seme: Za spravilo in pridelovanje semena veljajo ista pravila kot pri preklarju.

Bob

Sorte: Zgodnji ki belo kali, Hangdown, Con Amore in številne lokalne sorte.
Sorte z debelim zrnjem so manj odporne kot tiste z malim zrnjem
Posevki:  Čim preje, tem bolje, torej glede na klimo od februarja naprej. Bob ne prenaša toplote v času zgodnjega razvoja. V toplem, vlažnem žaganju, v vodi ali v zemlji ga lahko nakalimo in sadimo marca. Na normalni gredici sejemo v dve vrsti in polagamo glede na sorto in kakovost tal vsakih 10 do 25 cm po dve zrni. Posevki po sredini aprila so vedno polni uši. 

Zahteve kar se rastišča in gnojenja tiče: Bob ni občutljiv na mraz. Če je bila predkultura ugodna, v težkih apnenčastih tleh nima posebnih zahtev do gnojenja, prenese pa dobro prepariran gnoj. Pogosto sadimo bob v posamezne vrste ali za rob h krompirju. To se dobro obnese. Bob zapusti naslednji kulturi odlično zrahljana in z dušikom obogatena tla, še posebej tam, kjer ga pospravimo ko je še zelen.

Kultura:  Bob je potrebno pleti in okopavati, celo osuti. Ko razvije 4. do 6. par listov, škropimo s preparatom 501. To je najboljša preventiva proti ušem. Če se pri vlažno toplem vremenu črne uši le pojavijo, rastline škropimo ponovno in jim, takoj, ko imajo dovolj nastavkov, odščipnemo vrh. Poganjki, ki nato zrastejo, so brez uši. Dobro se obnese večkratno škropljenje s čajem iz njivske preslice, tako kot pri fižolu. Če ga sejemo pregosto, so težave z ušmi večje. Bob ljubi veter.

Spravilo: Zelena zrna so zelo hranilna. Za prehrano odtrgamo zelene stroke, ko so zrna srednje velika in ne več zelena kot trava, imajo pa še svetlo zeleno obarvan »šiv«, ki postane pri zrelem bobu črn.
Seme: Prve stroke ali cele izbrane rastline pustimo da se osušijo. Stroki postanejo čisto črni. Pri zgoraj imenovanih sortah je starost semena prepoznavna po svetlo zelenkasti barvi semena. Stara semena močno potemnijo.

Zgodnji krompir

Sorte: Holandski prvi, Sirtema, Charlotte, Nicola,  Boehms najzgodnejši (ki je kljub imenu le srednje zgoden).
Poznejše sorte:  Desirée, Ostara, Agria, Granola, Bintje (ki pa vedno bolj degenerirajo)
Sadimo: aprila
Predkaljenje: Na platojih, v svetlem prostoru z največ 10 – 12 °C tako, da se oblikujejo čvrste, zelene kali. Krompir je prej zrel, ostaja pa nevarnost pozebe. Razmak med vrstami naj bo 50 cm, v vrsti pa 40 – 50 cm.
Nega: Zgodnji krompir je prva kultura, ki jo sadimo v zemljo, v katero smo jeseni vdelali prepariran gnoj in jo preorali v grobo odprto zimsko brazdo. Pred sajenjem škropimo s preparatom 500. Ponekod sadijo zgodnji krompir z lopato, drugod pod motiko.
Nega v času poletja: Okopavamo tako kmalu kot je to mogoče. Ko dosežejo rastline potrebno višino, okopavamo ponovno in osipamo. Osujemo ponovno preden prekrijejo rastline vso površino in osipanje ni več mogoče.
Kratko po prvem in drugem osipanju škropimo s preparatom 501. Posebej pri vlažno toplem vremenu je treba večkrat škropiti s čajem iz njivske preslice.
Spravilo: Čim se cima osuši, krompir izkopljemo s ploščatimi vilami ali motiko. Zemljo takoj pripravimo za naslednjo kulturo, na primer brstični ohrovt, kodrolistni ohrovt, špinačo, endivijo in druge.
Semenski krompir: Za to odberemo samo čisto zdrave gomolje zdravih rastlin brez krast iz okolja prav tako zdravih rastlin. Rastline že prej označimo, gomolje pa poberemo pred spravilom ostalega krompirja. Te gomolje poškropimo s preparatom 501 in jih posebej skrbno spravimo v kleti ali v zasipnici, najbolje v slojih s suhim peskom v suhi, zračni kleti kjer ni zmrzali. Tako ostanejo gomolji posebej sveži.
Pridelovanje semenskega krompirja je smiselno le na lahkih, kot pravimo krompirjevih tleh, saj krompir na drugačnih tleh hitro degenerira.

Paradižnik

Sorte: Hellfrucht, Monymaker, Matina, Karos, Zuckertraube, Berner Rosen.
Plodovi naj bi bili polno mesnati, okrogli in gladki, ne rebrasti in naj ne bi imeli preveč semen. Koža naj bi bila čvrsta, tako, da ne poka.
Posevki: Sredi marca v zabojčke ali v toplo gredo.
Pikiranje: Ko paradižnik razvije prve liste, pikiramo v razmaku 3 do 5 cm v zabojčke ali toplo gredo. Dobro je, če pikiramo drugič v lončke s premerom 10 cm. Pri vsakem pikiranju sadimo bolj globoko.


Paradižnik presajamo na prosto med 20. in 25. majem. Takrat naj bi bil že skoraj pred cvetenjem. Vrste naj bodo z razmakom 80 – 100 cm v vrsti pa med sadikami 60 do 80 cm. Izkopljemo luknje za sajenje in jih napolnimo s kompostom. Rastlino z dobro zemljo iz lončka in nepoškodovano, posadimo malo poševno v luknjo za sajenje, da bi po možnosti prišlo v zemljo veliko stebla. V luknjo za sajenje in po celi gredici škropimo preparat 500. Mesto sajenja pohodimo in rastline zalijemo. Ob paradižnik  postavimo 180 cm visoko palico ali pa poskrbimo za oporo na žici ali vrvi.
Gnojenje: Kar veliko prepariranega mešanega komposta ali prepariranega gnoja, ki ne mora biti čisto razkrojen, ki ga mešamo s kompostom, narejenim iz ostankov paradižnika prejšnjega leta. To tej  čudni rastlini najbolje ustreza. S paradižnikom tudi ne kolobarimo tako kot z drugimi rastlinami. Za razliko od drugih enoletnih kulturnih rastlin uspeva najbolje vsako leto na istem mestu. Seveda je pogoj za to vsakoletno gnojenje. Paradižnik lahko uporabimo na primer kot špalir vsako leto ob isti steni. Posebej dobro bo, če ga lahko zaščitimo s steklom, saj paradižnik nenaden dež in hitre temperaturne spremembe slabo prenaša.

Nega v času poletja: Ko se rastlina vraste, dobi preparat 501. Škropljenje ponovimo čez 14 dni. Paradižnik visoko osujemo. Zalivamo zemljo, škropljenja pa ne prenaša dobro. Voda naj bo postana. Ugodna je zastirka, na primer s kompostirano slamo.
Obrezovanje: Premočna rast zavira zorenje plodov. Rastlini dovolimo da ima en, dva ali največ tri vrhove, vse druge zalistke gladko odrežemo. Velikih listov ne odstranjujemo. Glavni vrh odrežemo po potrebi – toda ne pred začetkom septembra -, če je rast na račun plodov premočna. 

Tla škropimo vsak teden z čajem iz njivske preslice (ki mu dodamo nekaj gline, da se bolje prime), večkrat škropimo s preparatom 501. Tako skrbimo za dobro zdravje.
Zasaditev vmesnih rastlin: paradižnik intenzivno negujemo in  vmesne rastline zato  trpijo. Pri razmaku vrst 100 cm lahko sadimo novozelandsko špinačo menjaje s paradižnikom, in so posamezne rastline paradižnika tako v razmaku 2 m. Če skrbimo, da špinača ne raste preveč, jo lahko sejemo tudi za prekrivanje tal.
Pridelovanje semena: Izberemo zdrave, dobro rodne rastline in odberemo zgodaj zrele, lepo oblikovane plodove iz druge do četrte vrste. Odtrgamo jih, ko so temno rdeči. Izdolbemo semena in jih v malo vode pustimo prevreti, nato jih na situ speremo pod curkom vode in na papirju osušimo. Postopka zorenja pa tudi prevrevanja v vodi ne smemo zavlačevati da ne bi seme kalilo.

Hramba: Ko pričakujemo prvo nočno slano vzamemo iz zemlje cele rastline in jih obesimo s koreninami navzgor na toplo mesto. Še zeleni plodovi tako dozorijo in paradižnik ohranimo tja do Božiča.

Rabarbara

Dobre sorte z rdečimi stebli so: izboljšana Queen Viktorija, Basler Markt, Holsteiner Blut.
Sajenje: Rabarbara je trajnica, torej rastlina, ki je ne moremo vključevati v kolobarjenje. Vmesne kulture prvo leto: nizki fižol, grah, zgodnji ohrovt, kolerabica, solata ali špinača.

Potikanje delcev oktobra in marca z razmakom na vse strani 120 do 150 cm ( v vrtičkih na rob ali v najnižjem in najbolj vlažnem koščku vrta). Prenese rahlo senco, ne mara pa zastajajoče vlage.

Zahteve kar se tal in gnojenja tiče: Mogočna rabarbara trud za dobra, sveža, globoka plodna tla, vlago in hranila poplača z dolgoletnim in bogatim pridelkom. Za rabarbaro moramo tla globoko rahljati. Namesto običajnega rigolanja obdelamo tla na holandski način tako, da izkopljemo kanal, širok in globok za lopato in to zemljo položimo na stran. Dno kanala prekopljemo in v ta, prvi kanal, mečemo zemljo, ki jo izkopljemo s kopanjem drugega kanala na isti način. Tako prvi kanal napolnimo z zemljo drugega kanala. Dno drugega kanala spet prekopljemo in nato drugi kanal napolnimo z zemljo tretjega itd. Zadnji kanal napolnimo z zemljo, ki smo jo položili na stran pri kopanju prvega. Rezultat je temeljito rahljanje do globine lopate. Seveda lahko dodamo v zgodnji sloj gnoj, ki pri tako dobro prezračeni zemlji dobro učinkuje. To delo opravljamo jeseni.
Ko rabarbaro sadimo, ji dodamo dosti prepariranega kompostiranega gnoja. Ob rastlini naredimo zastirko s kompostom gnoja in slame ali listja.
V poznejših letih dodamo rabarbari jeseni kompost in zemljo premešamo ter škropimo s preparatom 500. Spomladi, ko rabarbara odžene, pokrijemo z nekaj komposta in zalijemo po vsakem obtrgavanju s preparirano gnojilno vodo, posebej skrbno pa po zadnjem obiranju. Preparat 501 škropimo pred prvim obtrgavanjem in 14 dni po zadnjem spravilu.
Obtrgavanje: šele po tretjem letu. Nikoli ne odstranimo več kot 1/3 stebel naenkrat. Stebel nikoli ne režemo, temveč jih previdno odluščimo in pazimo na glavno steblo. Stebla, ki gredo v cvet, odtrgamo ob tleh., toda nikoli ob močnem obtrgavanju listov, da rastline ne prizadenemo preveč. Po Janezovem rabarbara ni več užitna.
Pridelovanje semena za vrtičkarje ne pride v poštev, ker iz semena ne dobimo čistih sort.

Jagode

Jagode imamo v zelenjavnem vrtu običajno izmenično z gredicami za zelenjavo. Zato jih tudi obravnavamo v poglavju o zelenjavi. Ta navodila naj bodo le kratka spodbuda.
Zgodnje sorte: Sieger, Regina
Srednje zgodnje: Madame Moutot, Senga sengana, Wädenswil 6 in 7.
Pozne: Pozne iz Leopoldshalla
Zahteve kar se zemlje tiče: Rastlina ima plitve korenine in bogato rodi. Potrebuje zračna in vlažna tla pa tudi svetlobo in toploto za oblikovanje cvetov in plodov. Prijajo ji s humusom bogato založena peščena, že dolgo obdelovana tla, dobro zaščitena pred izsušitvijo. V težkih in hladnih tleh se ne razvije plemenita aroma, ki jo zmore jagoda v pravih tleh s humoznim ilovnatim peskom.  S spretno uporabo biološko-dinamičnih preparatov za škropljenje in prepariranega komposta lahko ustvarimo tudi v neprimernih legah določeno jagodam ustrezno klimo in ugodne razmere v tleh.

Sajenje: Konec julija do avgusta, čim so jagode oblikovale vitice. To omogoča že naslednje leto dobro letino. Sajenje v septembru rastlinam ne omogoča dovolj močnega razvoja. Sajenje spomladi je še manj ugodno. Tla pripravimo kot običajno. Dobro jih prerahljamo in izberemo po možnosti rastišče, ki nima težav s pleveli. Priprava tal, kot smo jo opisali pri rabarbari je odlična. V brazde za sajenje ali luknje damo preparat 500 in nekaj dobrega, zrelega komposta. Dobro je, če sadimo v velikem razmaku, dve vrsti na 1 m široko gredico v razmaku 20 do 25 cm glede na kakovost tal in sorto. Na vlažnih ali težkih tleh je dobro saditi na povišane gredice. Prvo leto lahko menjamo vrsto jagod in vrsto nizkega fižola, pozneje jagode gredico prekrijejo.

Nega in gnojenje: Po sajenju prekrijemo gredico z dobrim, zrelim gnojem brez da s tem pokrijemo tudi rastline, saj bi sicer kaj hitro gnile. Ta gnoj obleži čez zimo. Spomladi škropimo preparat 500, razmak med vrstami lahko prekopljemo. Ko zastirka iz gnoja razpade, zemljo ponovno rahlo prekrijemo. Odlične za to so smrekove ali borove iglice, ki smo jih s polzrelim kompostom preparirali in zložili na kompostiranje. Pod dozorevajoče plodove polagamo lesno volno (ostružke). Skrbno pletje je potrebno pa tudi izplača se. Zastiranje tal nam to olajša.

Preparat 501 škropimo, ko so se oblikovali zeleni in belkasti plodovi. Proti težavam z glivicami škropimo pred cvetenjem, nato pa v ustreznih razmakih glede na potrebe s čajem iz njivske preslice. Med cvetenjem in zorenjem ne škropimo.
Razmnoževanje: Neposredno po spravilu pridelka vitice porežemo, gredice očistimo in vzamemo za razmnoževanje najmočnejše in najstarejše rastlinice, ki so se na viticah oblikovale. Uporabimo samo mlade rastlinice iz enoletnih kultur. Pogosto naredimo vsako leto novo gredico, da bi tako jagode nenehno pomlajevali. Dobra kultura, s katero delamo z njo tako kot opisano, prinaša pet do šest let dobre pridelke in dobro je, če jo tako dolgo tudi pustimo na enem mestu. Rastline oblikovane iz vitic posadimo na novo mesto ali v hladno toplo gredo ali na zaščiteno gredico v vrtu (ugodno tudi pod premično steklo). Peščena, s humusom dobro založena tla, škropljenje s preparatom 500 ob presajanju in v času začetne rasti, skrb za vlažna tla ter zaščita pred premočnim soncem, pomagajo rastlinicam, da se dobro ukoreninijo.
Ko smo vitice odstranili: Oplete gredice jagod prerahljamo ali prekopljemo, zemljo potegnemo na stran in jo tam, kjer jo ni več veliko, obnovimo. Ob koncu vegetacije odstranimo še nove vitice in stare lisaste liste in dodamo na gredice, ki so sveže prerahljane, dobro razpadel kompost iz gnoja kot prekritje za zimo.

Mesečne jagode so v majhnih vrtovih posebej primerne za robove gredic. Izberemo sorte, ki vitic ne delajo. Te sorte razmnožujemo preko semena, sorte, ki delajo  vitice pa preko vitic.

Pripomba

Pri vsaki kulturi smo omenjali uporabo biološko-dinamičnih preparatov in smo, kar se preparatov za škropljenje 500 in 501 tiče, navedli tudi čas uporabe. Za uporabo preparatov smo odbirali vedno čas, ki je glede razvoj za rastlino najugodnejši. V majhnih vrtovih in pri mešanih kulturah z vmesnimi posevki, se po posamezni kulturi ne moremo vedno ravnati. Omejiti se je potrebno na uporabo preparata 500 pri glavni obdelavi tal, na še nezasejana tla in skrbeti, da pride preparat z rahljanjem ali okopavanjem ali ustrezno fazo dela dobro v tla. Preparat 501 bomo uporabili tako, da se pri tem ravnamo po glavnih kulturah. Sveži posevki, rastline ki močno cvetijo ali ki so že zrele za spravilo, po možnosti s preparatom 501 ne škropimo. V toku poletja bomo enkrat do trikrat škropili tiste rastline, ki preparat glede na stopnjo svojega razvoja ravno potrebujejo, torej tistim, ki jim želimo pomagati, da svoje liste dobro razvijejo.
V poglavju o gnojenju smo splošen učinek preparatov za škropljenje že obravnavali.

Še nekaj o čaju iz njivske preslice (t.i. preparat 508).

Ta čaj (Equisetum arvense) je priporočil Rudolf Steiner kot škropivo proti vsem vrstam glivičnih škodljivcev v vrtnarstvu in kmetijstvu. Pri dosledni uporabi se je to preprosto sredstvo v praksi vedno izkazalo kot zelo dobro. Čaj pripravimo tako, da damo posušeno preslico v hladno vodo, vremo 20 minut in pustimo pokrito. Najbolje je, da si naredimo ekstrakt, in sicer tako, da vzamemo 30 dag zelišča na 10 litrov vode. Za uporabo to lahko petkrat razredčimo. Preventivno škropimo ta čaj v zgodnji pomladi. Izkazalo se je, da je škropljenje tega čaja na zemljo, tam, kjer je to mogoče, pogosto še bolj učinkovito kot škropljenje rastlin samih. Kjer želimo, da se čaj prime lista, dodamo čaju malo ilovice. Februarja, takoj ko vreme to dopušča, preventivno škropimo drevje in vse trajnice. Od aprila škropimo ves vrt enkrat mesečno. Tudi to kot preventivo proti glivičnim boleznim in proti napadu uši.

Pri akutnih težavah lahko škropljenje glede na težave in glede na vreme, ki ga imamo, večkrat ponovimo. To škropljenje učinkuje kot zdravilo, posebej pri hladno-mokrem pa tudi soparnem vremenu.
Več smo napisali pri posameznih kulturah.