Lahko bi rekli, da je izid grškega referenduma tako rekoč najslabši od vseh možnih. V prvi vrsti je obdržal nad vodo dvojec Cipras-Varufakis in njuno ekipo, hkrati pa še zdaleč ni plebiscitaren, kot so si v Sirizi morda predstavljali in želeli. Vsekakor je bolj venezuelski kot sovjetski, ko bi predlog ljubljenega vodje moral dobiti 98 odstotkov. Vsaj.

Vsi so v škripcih

Toda zavrnitev predloga upnikov je vseeno dovolj izrazita, da bo močno povečala prestiž omenjenega dvojca med njunimi pristaši doma in še bolj v tujini. Grška kriza je pač že zdavnaj postala ena izmed tistih, o kateri ima vsakdo mnenje izdelano že vnaprej. Grki so bodisi  žrtve v glavnem tujih neoliberalnih pošasti bodisi žrtve lastne razvajenosti in populističnih, za nameček pa še tatinskih domačih politikov. Za obe tezi se da navesti cel kup argumentov, ki skoraj vsi sfrčijo drug mimo drugega. Zato bo tudi Ciprasovo referendumsko hazardiranje pri velikem delu opazovalcev obveljalo za kot solza čisto demokratično junaštvo. Ne glede na to, da je bil epilog na vrat na nos sklicanih referendumov in volitev v dvajsetem stoletju, od Schuschniggovega do Hitlerjevih in Stalinovih, tako rekoč brez izjeme klavrn.

Tudi modreci iz Evropske unije so po referendumu v nezavidljivem položaju. Nekaj več kot tri petine glasov je ravno dovolj, da bo iz jader izginilo precej tistega vetra, ki ga je vanj nebrzdani populizem grškega premierja ob prekinitvi pogajanj in napovedi, da bo besedo predal ljudstvu. Za nekaj kratkih hipov se je celo zdelo, kot bi bila užaljenost voditeljev Unije močnejša od paničnega strahu, kaj pravzaprav prinaša toliko opevani Grexit, ki je bil dotlej najmočnejši zaveznik atenske vlade. Ob razmeroma prepričljivo izraženi ljudski volji bo znova teže zaloputniti vrata za nadaljnje iskanje rešitve in se izpostaviti očitkom, da je prav ta “ne” dokončno pahnil zibelko demokracije in njene ljudi v  brezno.

Toda če je bil Cipras včeraj etapni zmagovalec, se je še enkrat več pokazalo, kako razdeljena je pravzaprav Grčija. Za svojim gurujem, kot sem že zapisal, nikakor ne stoji kot en mož.  Navsezadnje je Siriza tudi na januarskih volitvah dobila 36, ne pa, kot morda kdo dobi kdaj občutek, 85 ali 90 odstotkov glasov. Poleg tega je karta referenduma zdaj uporabljena. Če jo bo skušal mladostni premier čez nekaj mesecev ob kakšnem podobnem zapletu odigrati znova, bo njena prepričljivost precej manjša.

Pripis uredništva: ob ponedeljkih na Časniku objavljamo uredniški komentar, ki ga vsak teden pripravi eden izmed članov uredništva.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.