Zgrožen nad svetom dan za dnem vstajam,
prezir, samovšečnost, ter nepotrebni stereotipi,
v tej prečudoviti lepoti grdega krasijo moj vsakdan.

Kje radost med ljudmi tava, kje ljubezen je taprava
srčnost, iskrenost, pogum, priznanje, skromnost
so še le odlikovanje na katerem, se že leta nabira prah.
A realno gledano, kdo sem jaz, da bi sodil,
pa tudi če ne storim nič, tudi to v redu ne bo,
zahtevno ljudstvo pač ne ve, kaj bi rado...

(spremembe pesmi še pridejo naknadno)