Degustacija, je poiskušina vin ter njihovo ocenjevanje. ker pa je to najlepši način konzumiranja vina vam svetujem, da kadarkoli vino pijete ga hkrati tudi degustirate. Degustiranje je uporaba vseh čutil za spoznanje vina, njegovih lastnosti ter tudi samega sebe. 

Vklopite čutila še preden vino pride v kozarec. Najprej uporabimo sluh: vsako vino vstvarja drugačen zvok ko se pretaka v kozarec. "Glogotanje" krepkih črnin ter skorajšen "žvenket" preprostih belih vin ustvarita, za pivca, popolno harmonijo zvokov.

Nato se dotaknemo peclja kozarca ter ga med prsti zasukamo, da vino prebarva celotno steno čaše. S tem vino prezračimo (vino zadiha), pripravimo pot za naslednja čutila. Vrtenje kozarca je eno težji opravil pri degustiranju vina, hkrati ga pa ovira več dejavnikov: število vinskih vzorcev, motorične sposobmosti ter količina vina v kozarcu. Še pospej slednja je zelo pomebna natočite le 1/4 do 1/3 kozarca, da ne pljuskne čez rob. Nekoč se mi je nekaj podobnega zgodilo v izbrani družbi degustatorjev nisem zrdel samo v obraz apak po celotni beli srajici. Če ste ljubitel vina se boste kmalu zalotili, kako vrtite skodelico kave, kozarec soka,...

Opazujte kako se s sten čaše kapljice vina vračajo na dno, ter za seboj puščajo sledi. Sledi nam pokažejo količino alkohola v vinu ter njegovo sestavo " telelsnost". Rahlo nagnite kozarec ter opazujte njegovo barvo, od roba kjer je vino plitkejše pa do sredine kjer je naj gostejše. Barvo opišite ne pa navajati šifre iz barvnega kroga.

Končno pride na vrsto zaznavanje vonjav. Ponovno zavrtite kozarec in uporabite nos. Pomolite ga v kozarec, z občutkom, ne namočitega v vino, vdahnite vse arome. "Meni diši po vinu !?!" Brez panike tudi meni diši po vinu, to je primarni vonj. Zamižite za trenutek ter skoncetrirano poskušajte še enkrat. Dovolite vonjavam seči v vaš spomin. Bodite samozavestni pri opisu vonjav. Bela vina imajo aromo svetlih-belih stvari (limona, beli cvetovi, breskve,...) črna vina pa po tmnih - rdečih (borovnice, slive, kava, čokolada,...)

Srkne požirek iz čaše in v ustih okušamo sladkorje, tenine, kisline. Požirek več časa držite v ustni votlini, poškušajte iz njega izvleči vse okuse. Poklicni degustatorji za tem vino izpljunejo. Prijatelj, študent enologije v Vidmu je citiral profesorja: " Študentje, polagam vam na srce ne piti vina na degustacijah. Skoraj pol Profesorjev na fakulteti je brez izpita." Mi pa ga bomo, razen v primeru zelo, zelo, zelo neokusnega vina, popili. Počakajmo še na ostanke okusa v ustih.

Na koncu moramo podati oceno. Vse ugotovitve združite v eno celoto. Dovolite, temu ki vas skozi degustcijo vodi (somelier, vinar, trgovec, gostinec,...) da vam vino razloži in vas zapelje v odkrivanje okusov in vonjav. Pri sebi odkrite čustva, ki jih je vino vzbudilo v vas in podajte oceno. Z začetka naj bodo ocene ohlapne  + ali -. Pri ocenjevanju bodite strogi in izbirčni (vendar negativnih ocen ne govorite vinarju :). 

fotografije so bile posnete v Brdih.