"Pozor! Če imate slab želodec ali se (pre)hitro vznemirite, potem ne brati dalje. Ker to ne bo neka romantizirana predstava, ampak iskren zapis o največji nevarnosti za našo mlado državo od osamosvojitve naprej."

Piše: Aljuš Pertinač*

Ali pa denimo z nekritičnim in zgrešenim popolnim prenosom nemškega modela energetske oskrbe, tako imenovanim zloglasnim zelenim prehodom, ki Nemčiji razen uničenja oziroma selitve njene industrije, energetske revščine in bistveno slabšega ogljičnega odtisa, kot ga ima denimo sosednja Francija, ki se poganja praktično izključno na jedrsko energijo, ni prinesel tako rekoč ničesar pozitivnega. In ravno energetska revščina bibličnih razsežnosti po novem načinu obračunavanja omrežnine čaka tudi nas, mastne dobičke pa bodo pobrali Golobovi prijatelji iz vrst elektro operaterjev.

Pod vladavino Goloba bodo revni plačevali za solarne panele, toplotne črpalke, pametne hiše in električne avtomobile nesramno bogatih. Tega se je Golob naučil pri svojem velikem vzorniku in političnem mecenu Zoranu Jankoviću.

Na podoben način, kot bo po novem urejeno plačevanje penalov za nadnormativno porabo elektrike, je namreč že ta hip v Ljubljani urejeno pobiranje odpadkov. Za odnašanje smeti imajo Ljubljančani posebne kartice in določene kvote, kolikokrat lahko na mesec odvržejo določen tip odpadkov. Novi podzemni smetnjaki so tudi veliko redkejši kot prejšnji, klasični. Kaj se torej dogaja? Za dostop do smetnjaka morate uporabiti kartico. Kartica zabeleži, da ste smeti odvrgli, tudi če je smetnjak, ki ste ga odprli, povsem poln. In naslednji in še naslednji. Da bi se izognili plačevanju penalov za porabljene kvote odvrženih smeti, ki jih v resnici niso odvrgli, ker jih nimajo kam, jih Ljubljančani enostavno pustijo pri smetnjakih. Kar so seveda najbolj pozdravile in s pridom izkoristile ravno podgane, ki so se v centru Ljubljane, sicer baje najlepšega mesta na svetu, izjemno namnožile.

In podobno bo z novim načinom obračunavanja omrežnine, kjer boste bodisi plačevali bistveno več kot do sedaj, da ne bi plačali penalov, ali pa plačevali visoke penale, ker boste v nuji prekoračili dogovorjeno oziroma zakupljeno višino priklopne moči. Ta denar bo sicer nominalno šel za vzdrževanje, nadgradnjo in posodobitev elektro omrežja, ampak vsakomur je, če ne drugače, pa na primeru ljubljanske komunalne službe jasno, da gre za pravljice za male otroke. Ker komunalne storitve so javna gospodarska služba in s tem po črki zakona nepridobitne. To pomeni, da njihov namen ni ustvarjanje dobička, ampak delovanje v interesu občanov. Zakaj imajo potem komunalna podjetja tako visoke dobičke? Če bi res delovala v interesu ljudi, potem bi morala poslovati kvečjemu s pozitivno ničlo. Ampak če si lahko Zoki dela penzijo iz smeti, zakaj si je ne bi Robi iz elektrike?

Ta vzorec skrbi izključno za lastno rit se je od predsednika vlade seveda prenesel na njemu podrejene ministre. Tako zunanja ministrica Tanja Fajon po novem verjame, da je ona osebno članica Varnostnega sveta OZN. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik je javne razpise razumela kot prijateljsko igro monopolija z bestičkami, obrambni minister Marjan Šarec režira resničnostne šove in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, znana po tem, da je v preteklosti odtujevala preproge iz protokolarnih objektov in na črno urejala okolico svojega doma, pobira smetano iz brezštevilnih poslov, ki jih pod njenim patronatom dobiva Kolektor Stojana Petriča.

Golob je sicer po tem, ko je spričo svojega popolnoma neučinkovitega in neusmerjenega vladanja strmoglavil na tako rekoč vseh javnomnenjskih lestvicah in ga je večkrat izdalo celo lastno telo, nazadnje tako zelo, da je bila potrebna operacija, zamenjal retoriko in se iz kilavega premierja vse bolj spreminja v tretjerazrednega diktatorja. Tako je direktno z bolniške odletel na tradicionalni vsakoletni vrh gospodarstva, kjer se je vedel tako, kot da je Miklavž, Božiček in Dedek Mraz v eni osebi. Dejal je, da verjame v dialog (on, ki je ekskomuniciral poslanko lastne stranke, ker si je na družbenem omrežju drznila izraziti lastno mnenje) in da si želi obuditve socialnega dialoga, potem pa poslal finančnega ministra, da je podjetjem napovedal nov davek. Dejal je, da bo pripravil izhodišča davčne reforme v prvem četrtletju naslednjega leta, ampak enako je dejal za pravljičnih sedem reform, od katerih potem nismo nič videli ne slišali o izhodiščih niti za eno samo samcato. In ne nazadnje je dejal, da si želi zmanjšanja birokracije, ko pa je ravno njegova vlada z zakonoma o zaščiti pravic živali in o obveznem evidentiranju delovnega časa zbirokratizirala državo, firme, ljudi in hišne ljubljenčke do amena. Javni register mačk gotovo ni nekaj, kar bi bistveno prispevalo k dvigu konkurenčnosti, dodani vrednosti in produktivnosti pri nas.

Ampak tisto, kar pri Golobu vendarle še najbolj bode v oči, je, da je kriptoprevare, preprodajo hitrih antigenskih testov, profesionalne spremljevalke in instagram vplivnice povzdignil v uradno vladno politiko. In to v državi, kjer že sedaj mladi raziskovalec, bodoči nosilec znanstvenega naslova in najproduktivnejši del družbe, zasluži 1100 evrov neto, kar je 300 evrov manj od povprečne neto plače in v kateri je najbolj perspektiven poklic za mlado dekle promotorka in prodajalka pajkic na družbenih omrežjih, če pa slučajno to ne rata, pa ponosna lastnica OnlyFans profila, kjer za denar razkazuje golo rit in joške.

To so ta druga Švica, ta preboj med najbolj razvite in ta dvig kvalitete življenja ljudi, ki nam jih je obljubil Golob. Hkrati smo lahko navadni državljani dobili plastičen vpogled, koliko staneta egotrip in samopaštvo v politiki.

Prvi obrok je Goloba stal 16 milijonov. Toliko bo namreč moral dati več iz proračuna za usklajevanje socialnih transferjev z inflacijo, ker je iz stranke zabrisal Mojco Pašek Šetinc. Ko je torej slednja javno napovedala, da bo podprla predmetni amandma opozicije, se je koaliciji zgodil kozmični dež in glasovalne naprave so bojda čudežno namesto pritisnjenega glasu proti zaznale pritisnjen glas za. Noben kilav premier, kaj šele tretjerazredni diktator si seveda ne more privoščiti, da bi mu jo zagodel kozmični dež, zato je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ta Ivana Orleanska bork za demokracijo in enakopravnost žensk, mirno poteptala enega od osnovnih postulatov parlamentarne demokracije, da se namreč o isti stvari ne sme glasovati dvakrat, in glasovanje o spornem amandmaju gladko ponovila. In to kljub temu, da nista ne interna, ne zunanja revizija našli nobene napake na glasovalnem sistemu. Tokrat je kozmični dež umanjkal, rezultat pa je bil enak kot prvič. Amandma je šel skozi. Zakaj torej ponovljeno glasovanje?

Zato, ker Golob preprosto ne prenese, da bi kdo drug preganjal vrane z njegovega polja, ampak raje vidi, da mu le-te pozobljejo vse zrnje, samo da je volk sit in koza vesela. Sicer pa se je ponavljanja glasovanj do želenega rezultata Golob prav tako naučil pri svojem vzorniku Jankoviću. Slednji namreč tako hitro bere (in požira dele besed) gradiva na sejah mestnega sveta, da so njegovi svetniki večkrat v dilemi, kako glasovati. In če se slučajno zmotijo, pač ponovijo glasovanje. Si predstavljate, koliko naslovov prvaka bi imel recimo zimzeleni Rajmond Debevec, če bi lahko streljal v tarčo, dokler ne bi zadel natančno v črno?

Mnogi Golobu očitajo, da je na tak način lahko vodil GEN-I, ne more pa države. Ampak to v resnici ne drži. Tudi GEN-I se ni dalo voditi na tak način, zato Golobu tudi niso podaljšali mandata. Golob verjame, da ga je zamenjal Janša osebno in da njemu, torej Golobu, vsakič ponovljeni mandat na čelu GEN-I preprosto pripada. Ampak kaj če bi sedaj, ko o Golobu vemo praktično vse, obrnili ploščo? Kaj če bi Janši priznali, če je že bila to njegova odločitev, da je ravnal modro, ko Golobu ni podaljšal mandata? Ker si Golob tega po vsem, kar vemo o njegovem vodenju te firme, niti najmanj ni zaslužil.

Vse to je seveda povzročilo prosti pad podpore Golobu, vladi in njegovi instant stranki. In nobena oblast ne more vladati dve leti in pol, če je ne podpira praktično nihče več. Zato so se zganili sindikati v javnem sektorju, ki so Goloba in vlado pozvali, naj izpolni dane obljube. Vlada jim je sporočila, da ne ve, o čem govorijo, ker je ja splošno znano, da Golob govori in obljublja tjavendan in še preden nekaj do konca izreče, si pravzaprav že premisli.

Zganila se je tudi kvazi civilna družba, ki je Golobu prek naše Nike Kovač sporočila, da se bo po tej poti, po kateri blodi Golob, na oblast prej ali slej vrnil Janša. Zganili pa so se tudi Golobovi politični botri in financerji, ti vojni profiterji njegove zgrešene, neučinkovite in s korupcijo prežete vladavine, in si zaželeli koga bolj normalnega za ročico giljotine, imenovane diktatura Svobode samodanijanša. Tako so v eter vrgli imena Jankovića, Bratuškove, Petriča in celo Toneta Ropa, iz župana Kočevja Prebiliča pa čez noč naredili tretjega najbolj priljubljenega politika v državi. Golobu naj bi se tako že januarja prihodnje leto obetal poljub smrti s strani Komisije za preprečevanje korupcije, če ga že to ne bo direktno odneslo, pa nespodobna ponudba za častni jesenski umik na mesto komisarja EU. Vsaj slednje bi zagotovo močno zanimalo njegovo starleto, ki se je verjetno že naveličala foto sešnov po ljubljanskih kanalih v družbi nutrij in zdaj sigurno cika že na mnogo širšo, vseevropsko publiko.

Golob se je zato po pomoč obrnil neposredno na največje profiterje njegove Svobodne diktature, ki smo jih omenili že prej. Na smetarskega kralja medijev in na igralniškega kralja stadionov v razsulu. Bomo videli, ali mu tovrstna nesveta aliansa lahko podaljša politični rok trajanja pred neizbežnim koncem, je pa to malo verjetno, ker si na ta način zapravlja še tisto malo podpore pri navadnih ljudeh, ki jo je mogoče še imel.

Če si je kdo slučajno ob teh znamenjih, da bo Golob na oblasti plesal največ še dve leti in pol do rednih volitev, zna pa se mu zgoditi, da bo že mnogo prej ostal brez stola, oddahnil, se krepko moti. Ker tisti, ki ga Slovenija ta hip potrebuje, ni Robespierre s človeškim obrazom, ki ne bo verjel, da je reinkarnacija Napoleona, ampak reci in piši nič manj kot pravi pravcati Antigolob. Seve, mnogi bodo rekli, da Antigolob ni v redu, ker ni moč politike graditi zgolj na nasprotovanju obstoječemu, ker kam pa potem pridemo, če smo isti kot samodanijanša? Kar je seveda larifari. Antigolob ne pomeni zgolj, da Golob mora iti, ampak pomeni, da Slovenija potrebuje predsednika vlade, ki bo popolno nasprotje Goloba. Ki ne bo razgrajeval institucij, ampak jih krepil. Ki ne bo menjaval ljudi zaradi menjav samih in nastavljal nekompetentnih, ampak sposobne in samostojne. Ki skratka ne bo ogrožal svobode govora, demokracije in pluralizma pri nas. Takega človeka Slovenija ta hip potrebuje, ne pa zgolj nekega iste barve tiča, ki bo Golobovo naluknjano barko varno pripeljal v pristan rednih volitev. Če privolimo v to, potem to ne bo zgolj mandat zamujenih priložnosti, ampak nepovratna škoda za našo državo in družbo.

Mnogi bodo tudi rekli, da je Golob premalo časa na oblasti, da bi pomenil neko resno grožnjo, da se ga v resnici ni treba bati in da si še ni prislužil takšnega statusa antagonizma, kot ga denimo na drugi strani uživa Janša. Ti se seveda takisto motijo. Kot že rečeno, Janša praktično ne more storiti ničesar, da bi za Slovenijo pomenil enako grožnjo, kot jo ta hip predstavlja Golob. Ki ne ve, kaj je komu obljubil in zakaj, in ki kot pravi Justinijan svoji Teodori izpolni vsako, še tako obskurno in za zdravo pamet škodljivo muho.

Kar zadeva nas, smo bili zmeraj na strani stabilnosti in podpirali smo vsako vlado, ki smo jo imeli, ker druge tisti hip pač ni bilo. Ampak stvari se spreminjajo in pri vladi Roberta Goloba je treba narediti piko oziroma razliko. Ta vlada mora čim prej iti, ne samo njen predsednik, ampak vlada v celoti. Tudi za ceno predčasnih volitev. Tudi za ceno politične nestabilnosti. In ja, tudi za ceno padca vrednosti nepremičnin. Nekatere stvari so pač neprecenljive. In ravno te kani Golob s svojo jato razvrednotiti do neprepoznavnosti. Mu bomo to res dovolili?

Na dolgi rok smo tako ali tako vsi mrtvi, je nekoč pripomnil diplomirani dramski igralec, gostilniški zabavljač in v prostem času obrambni minister Šarec. Ampak mi ne bi čakali tako dolgo. Kaj pa vi?

* Aljuš Pertinač je nekdanji politik in voditelj oddaje Faktor na TV3.

Zapisi izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.