KO VENČEK SPLETALA JE PASTIRICA

Ko venček spletala je pastirica

Iz žita zlatega in poljskih rož

So živo ji rdela mlada lica

In srečna šepetala je rekoč.

Nocoj bom videla če sem vihrava

Če tudi mi ne rečeš to na glas,

Ko spremiš le do hišnega me praga

In tvoja roka mi oklepa pas.

Potem poročni venec bom nosila

Iz rožmarina in rdečih rož

Iz te pšenice kruh bom zamesila,

Ko tvoja žena bom in ti moj mož.

Pesem iz moje mladosti, ki sem jo pela skupaj s svojimi sestričnami. Ko sem praznovala 50 let sva s sestrično obnovili spomine in jo ponovno skupaj zapeli. Ko sva vadili na WCju nama je šlo tako odlično, da so na sosednjem ( moškem) mislili, da je igral radio. Tako sva namreč slišali v pogovoru zunaj, ki je sledil po tem.

No, najino petje je bilo z obilico treme malo skaženo, zapeli sva jo pa le!

Kako lepo je obujati stare čase, če so ti prijetni!