V letih pred drugo svetovno vojno je na Poljskem živela redovnica s. Marija Favstina Kowalska. V svoji ponižnosti je zelo hrepenela po globoki veri in želela je povsem pripadati Jezusu. Bila je zelo preprosta in neizmerno ponižna.

Helena Kowalska, s samostanskim imenom s. Marija Favstina, je bila rojena 25.8.1905, umrla pa je 5.10.1938 v samostanu v predmestju Krakowa -  Lagiewniki. Pripadala je Kongregaciji sester naše ljube Gospe usmiljenja. Zveličar jo je izbral, da je odkrila našemu času neizmerno bogastvo Njegovega usmiljenja.

Nekoč se ji je Jezus prikazal v videnju in potem še nekajkrat. Naročil ji je, naj bo nedelja po veliki noči nedelja božjega usmiljenja in naj da narisdati sliko, kot ji je naročil. Na sliki je Jezus, ki ima vidno srce iz katerega izvirata potok krvi in vode, spodaj pa je napis: Jezus, vate zaupam.

Naročil ji je, naj vsem ljudem pove, da je neizmerno usmiljen in da se naj ne glede na grehe, ali kaj drugega vsi obračajo k Njegovemu neizmernemu usmiljenju. Kdor se bo zatekal k usmiljenju ne bo razočaran, ne bo pogubljen.

Jezus ji je naročil :”Obljubljam, da se tisti, ki bo častil to podobo, ne bo pogubil. Že na tem svetu mu obljubljam zmago nad sovražniki, posebno še v smrtni uri. Jaz, Gospod, ga bom varoval kakor svojo čast. Žarki na sliki označujejo kri in vodo, ki je pritekla iz globine mojega usmiljenja , takrat, ko je moje srce, umirajoče na križu, bilo prebodeno s sulico.”

”Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja . Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči.”

”Ljudi, ki bodo širili čaščenje mojega usmiljenja , bom varoval vse življenje kakor mati svoje otroke. V smrtni uri bom njihov rešitelj, ne sodnik. V tej zadnji uri duša nima drugega varstva, kot moje Usmiljenje. Blagor tistim, ki se že v zemeljskem življenju potopijo v moje usmiljenje, ker jih ne bo zadela sodba.”

”Preden nastopim kot pravičen sodnik, pridem kot KRALJ USMILJENJA . Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi”

”Ljudje, ki molijo rožni venec Božjega usmiljenja , bodo deležni Božjega usmiljenja , posebno v smrtni uri.”

”Človeštvo ne bo doseglo miru tako dolgo, dokler se z vsem zaupanjem ne priporoči mojemu usmiljenju. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir”

ODREŠENIKOVA OBLJUBA UMIRAJOČIM
”Če boste ta rožni venec molili pri umirajočem, se bo umirila Božja jeza, neskončno usmiljenje pa bo zaradi trpljenja Božjega Sina, objelo dušo umirajočega.”

Na praznik Božjega usmiljenja se naj bi devet dni pripravljali z devetdnevnico Božjega usmiljenja, ki jo je s. Favstini povedal Jezus v njenih videnjih. 

Naučil jo jemoliti tudi rožni venec Božjega usmiljenja in ji naročil, da se je še posebno dobro zatekati k Njegovemu Usmiljenju ob uri Njegove smrti, ob 15h in sicer z vzklikom : O KRI IN VODA, KI IZVIRATA IZ JEZUSOVEGA USMILJENEGA SRCA, VATE ZAUPAM! Jezus ji je rekel, da bo takrat uslišana vsaka prošnja, če bo le v skladu z Božjo voljo.

. Blaženi Janez Pavel II., papež Poljak, ki je čutil, kako potrebno je za naš čas sporočilo usmiljenja, je s. Favstino Kowalsko 18. aprila 1993 razglasil za blaženo, 30. aprila 2000 pa za svetnico. Tisti dan je bila bela nedelja, ki se je prvič obhajala kot praznik Božjega usmiljenja.

Letošnje leto pa je sedanji papež Frančišek razglasil za leto Božjega usmiljenja!

Mene je pred leti to pričevanje zelo nagovorilo in mi seglo v srce. Čutim, da je Bog res neizmerno usmiljen in dober, da je Jezusovo srce neizmerno usmiljeno in da me ne glede na moje padce, ne glede na moje grehe ....ljubi prav tako kot sem, me sprejema in me ne bo nikoli zapustil!

BVB in vse dobro vsem!