Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) bi morala skrbeti za strokovnost in etiko v odvetniškem poklicu. V razvitih državah zbornice skrbijo za avtoriteto in ugled svojega poklica. Zato so neizprosne pri preverjanju in kaznovanju tistih članov, ki mečejo nanj senco.
V primeru OZS pa je odvetniška elita pokazala, da se ne zmeni niti za temeljna načela postopka. Prijavitelju Federicu Pignatelliju namreč sploh niso omogočili, da bi disciplinski in etični komisiji predstavil svoje argumente. Že s tem odnosom so sporočili, da skrbijo samo za svoje ozke interese. Morali pa bi biti moralni kompas v tem slovenskem pravnem močvirju.
Federico Pignatelli je zato 2022 vložil tožbo proti OZS zaradi nezakonitosti Mnenja o skladnosti ravnanja odvetnice Tjaše Andree Prosenc z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike ter za plačilo odškodnine zaradi kršitev pravic. Pri tem je ponovno povzel dejansko stanje, ki sta ga komisiji OZS spregledali, ker nista omogočili prijavitelju, da bi jima ga predstavil z vsemi dokazi.
Izpostavil je, da je odvetnica Tjaša Andree Prosenc 1999 dobila pooblastila za sklic skupščine, sprejem sklepov skupščine in izvedbo sprejetih sklepov skupščine družbe v sodnem registru. To pooblastilo pa je bilo napisano z jasno in natančno vsebino in navodili. Družbenika Luigi in Federico Pignatelli sta sprejela sklep o preoblikovanju iz d.n.o. v d.o.o.; o vplačilu osnovnega kapitala ter deležih vsakega od bratov; sklep o dejavnostih podjetja z naštetimi šiframi le teh; sklep o razrešitvi prokurista Igorja Tomažiča, pri čemer pa se ugotovi, da direktor družbe ostane Federico Pignatelli. In prav slednje je ključno!
To je jasno pisno navodilo, za katerega pa se odvetnica ni zmenila, temveč je zaradi zasledovanja lastnih interesov pri notarju Miru Košaku overila ponarejen sklep o imenovanju Doris Mayer Pignatelli za direktorico. Pri tem pa Doris Mayer Pignatelli sploh ne obstaja in ni enega samega dokumenta na to ime, saj je Pignatellijeva mati bila le Doris Mayer. Torej ne le, da ni izvršila naloženega sklepa, da direktor ostaja Federico Pignatelli, ki je vse od ustanovitve do danes ves čas edini legitimni direktor, temveč je za to uporabila še neobstoječe ime.
Ali je uradnemu imenu Doris Mayer dodala še priimek sina in obstoječega in ves čas tudi edinega legitimnega direktorja, da bi izgledalo, kot da gre za prenos in dogovor znotraj družine? Če je tako, potem ji je ta prevara uspela, ker je dosegla svoje v sodnem registru. Ampak, kako je to možno? Sodni register je ja garancija države, da zagotavlja pošteno družbeno in ekonomsko okolje. Kako je možno, da je država spregledala dejstvo, da ni nobenega dokumenta o predhodni razrešitvi Federica, ker brez tega imenovanje njegove mame enostavno niti postopkovno ni dovoljeno. Kako lahko kaj takega spregledajo in dovolijo tak plaz kaznivih dejanj, ki je temu sledil?
Ta korak je v nadaljevanju omogočil vrsto kriminalnih dejanj, zaradi katerih je bil Federico Pignatelli oškodovan. Zato se bori za družinsko pravico. Za to prvo dejanje s ponarejenim sklepom v sodnem registru pa je izvedel šele 13 let po dejanju, ko je po naključju pridobil informacijo, da je v registru zaveden nelegitimen zastopnik. Kot podjetnik, ki posluje na globalni ravni, je bil povsem šokiran. Saj celotna zahodna civilizacija sloni na zaupanju v pravico.
In po tem prvem šoku je Federico ugotovil še vrsto drugih kraj in drugih kaznivih dejanj, o katerih poteka vrsta sodnih postopkov. Vsak od teh postopkov bo zelo podrobno prikazan v prihodnjih prispevkih. Ključ do pravice pa je ravno v ugotovitvi, da je ta prvi ponarejen sklep v sodnem registru ničen in da so nični tudi vsi koraki, ki so se zgodili na podlagi tega izvirnega greha te kriminalne zgodbe na Wolfovi 1 v Ljubljani.
Takoj, ko je ugotovil, da se mu je odvetnica Tjaša Andree Prosenc izneverila, jo je Federico seveda odpustil. Takoj je tudi odpoklical Doris Mayer in v registru uskladil tudi formalno z dejanskim stanjem. Dejstvo je namreč, da je edini legitimni direktor družbe vse od ustanovitve leta 1993 samo in izključno Federico Pignatelli. Zato morajo biti nični čisto vsi dokumenti, ki so nastali na podlagi tega izvirnega greha. In zato je bil za prijavitelja zelo pomemben tudi postopek pred OZS. In prav zato, mu je OZS povzročil škodo s tem, ko mu ni omogočil v postopku predstaviti argumentov in dokazov.
Komisiji OZS sta v prijavi videli, da je odvetnica ravnala v popolnem nasprotju z jasnimi pisnimi navodili. In Komisiji sta videli, da se je na podlagi tega dejanja nato odvetnica osebno okoristila, ko je s svojim sinom Gregorjem Prosencem, o katerem bo več govora prihodnjič, pridobila stanovanje in poslovna prostora v stavbi, navkljub temu, da ji je lastnik Federico Pignatelli jasno povedal, da nima namena karkoli prodajati, ker želi s temeljito prenovo ohraniti v družinski lasti celoten enovit objekt kot njegovo dediščino po Emeriku Mayerju, izjemnemu Ljubljančanu.
OZS pa enostavno ni želela poslušati predstavitve dokazov za trditve prijavitelja, ki je prek prijave in dopolnitev ter številnih povpraševanj košček po košček prejemal dokumente zbornice o postopkih, ki naj bi bili že pred časom zaključeni in ki jih ne mislijo ponovno obravnavati ne glede na predstavitev novih dokazov in predvsem ne glede na dejstva, da v celotnem postopku Federico Pignatelli ni dobil besede.
Federico namreč vztraja pri svoji zahtevi, da se odvetnica Tjaša Andree Prosenc na podlagi vseh dokazov ustrezno kaznuje in da OZS v poštenem postopku preuči ta primer, ne pa da ga brez obravnave argumentov enostavno zaključi z oprostitvijo svoje članice. Ta neposobnost počistiti svoje vrste je izjemen madež na ugledu slovenskega odvetništva.
V prihodnjem prispevku bo predstavljena podrobnejša vsebina tožbe, ker se v tistem tekstu odlično kažejo glavni simptomi bolezni naše pravne države. Federico je odločen, da nadaljuje svoj boj za pravico družine. In korak za korakom se prebija skozi slovensko pravno močvirje.