Virus Covid-19 je kot požar v suhem travniku.

Ne en, dva, trije valovi, in konec. Dokler ne bomo v populaciji konstantno vzdrževali 60 do 86% (različni scenariji) prekuženosti ali precepljenosti, lahko z lastnostmi, kakršne ima ta hip, izbruhne še neštetokrat. Naj nam bo to všeč ali ne.

Covid-19-sledilnik na osnovi svežih podatkov napoveduje možno število novih primerov in možno gibanje epidemije Covid-19 v Slovenji v naslednjih nekaj dneh. Spodnji graf prikazuje enega od možnih scenarijev gibanja epidemije do 28. avgusta 2020. (Slika 1).

slika1

Slika 1: Scenarij predvidenega širjenja epidemije Covid-19 po semi-mehanističnem Bayesovem modelu z dne 20.08.2020.

Vir: Blagus R, Manevski D: Summary of COVID-19 Bayesian models for Slovenia up to 2020-08-28, Covid 19 Sledilnik, 2020.

Po tem scenariju bi ob dejstvu, da na dan 18. avgusta 2020 vsak primer v povprečju povzroči 1,6 novega primera, 19. avgusta imeli 29. novih primerov, 28. avgusta pa bi predvidoma imeli 68,5 novih primerov. Vidimo, da se krivulja novih primerov po tem scenariju po 17. avgustu strmo vzpenja!

Podatki pa kažejo, da je bilo 19. avgusta ne 29, temveč že 43 ljudi pozitivnih na Covid-19. To pomeni, da bi bila lahko v resnici rast epidemije še večja, kot je prikazana na grafu. Tem številkam pa moramo prišteti še tiste okužene v populaciji, ki imajo blage znake bolezni ali so brez njih, in se niso prišli testirat.

Dejansko število nemo-okuženih je verjetno vsaj  deset krat višje.

Scenarij brez vsakega ukrepanja države je nepredstavljiv! Ni naključje, da tudi „najpogumnejši“ med epidemiologi, švedski Andres Tegnell, ki se je na svojem prebivalstvu šel eksperiment čredne imunosti, briše svojo elektronsko pošto, v kateri se sprašuje, ali je 10% višja smrtnost med starejšimi še sprejemljiva cena zanjo. Do izbrisane pošte so se dokopali švedski novinarji po zakonodaji, ki ureja pravico do informacij javnega značaja (vir).

Čeprav nekateri raziskovalci poročajo, da bi morda sev virusa, ki kroži v Evropi, že toliko mutiral, da bi bil manj smrtonosen, pa hkrati morda postaja bolj nalezljiv. Seveda ni vseeno, v kakšno populacijo se virus naseli oziroma kako se ta populacija vede. Ključni indikator R(t) zato ni konstanta, temveč spremenljivka v času v odvisnosti od marsičesa. Ta indikator odgovarja na ključno vprašanje, to je – koliko novih okužb bo v povprečju nadalje povzročil človek, potrjeno okužen na ta dan. Če smo na osnovi kitajskih podatkov najprej mislili, da se R(t) neizogibno giblje okoli 10 (dogajalo se je v natrpanem Wuhanu, niso vedeli, za kaj gre, niso se na začetku zaščitili, doletelo jih je v polnem razmahu,...), sedaj vemo, kako je to nalezljivost moč zmanjšati pod 1 in tako ustaviti rast epidemije. Ali bo moč to število spraviti na 0, je veliko vprašanje. Večina strokovnjakov meni, da bo virus, vsem naporom navkljub, krožil v populaciji še zelo dolgo.

Spomnimo, kakšni vladni ukrepi so bili potrebni pri prvem valu okužb. Z ukinitvijo javnih prevozov, zaprtjem šol, prepovedjo prehajanja občinskih meja, omejenim vstopom v trgovine in uvedbo karanten smo ukrotili prvi val in po rezultatih bili med najboljšimi na svetu (Slika 2).

  slika 2: Stanje Covid 19 v Sloveniji

Vir: Covid 19 Sledilnik, https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats, pridobljeno 21.8.2020.

Ko to pišem (20. avgust. 2020), je v Sloveniji skupno število potrjeno okuženih 2536.

Doslej je zaradi posledic te okužbe umrlo 129 ljudi. To pomeni, da je virus povzročil 61,5 smrti/milijon prebivalcev.

Za primerjavo: na Švedskem je virus doslej povzročil 574 smrti/milijon prebivalcev (vir). Vendar virus ne povzroča le akutne odpovedi dihal, poveča tudi tveganje za bolezni srca, odpoved ledvic, motnje strjevanja krvi, nevrološke simptome – glavobol, omotico, utrujenost, izgubo voha, delirij. Zaradi motenj strjevanja krvi se poveča tveganje za možgansko kap.

Gre za multisistemsko bolezen, ki lahko trajno poškoduje dihala, srce in obtočila, ledvice in možgane (vir). Zmotno je prepričanje, da virus prizadene le odrasle ljudi. Obstajajo dokaj prepričljivi dokazi, da Covid-19 tudi pri otrocih povzroča multisistemski vnetni sindrom s prizadetostjo številnih organskih sistemov: dihal, obtočil, centralnega živčnega sistema, prebavil, kože (vir).

Torej za oceno bremena bolezni sploh ni dovolj poznati le števila umrlih, ampak tudi obseg invalidnosti, ki jo Covid-19 pušča za seboj. Obsega slednjega sploh še ne poznamo.

Izmed 174 primerov, zabeleženih od 10. do 16. avgusta, je bilo 80 uvoženih iz tujine, od tega 64 iz Hrvaške. 20. avgusta za Hrvaško poročajo o 255 novih potrjenih primerih bolezni. Vlada RS 20. avgusta 2020 zato sprejema odlok, s katerim uvaja obvezno 14-dnevno karanteno tudi za Hrvaško.

To precej razburja javnost, saj je dopustovanje na hrvaški obali pomemben del življenja ter regeneracije telesa in duha mnogih Slovencev. Njihov minister za zdravstvo pa komentira, cit.: „Mladi so se sprostili. Mnogi naši mladi, ki so bili na jadranski obali, in so se, kar je popolnoma razumljivo, sprostili, se sedaj vračajo v domove v notranjosti in tu se pojavlja nevarnost, da virus, če so okuženi, prenesejo na svoje starejše in imuno-kompromitirane člane gospodinjstva. To je nova in dodatna nevarnost.“

Mar res!? In kje je bil do sedaj!? Ko je Jelko Kacin pred časom miril slovensko javnost, češ da so se s Hrvati dogovorili o zaprtju disko klubov in prepovedi množičnih zabav, so se - kako znano - iz Slovencev njihovi politiki javno norčevali, češ da o tem ne vedo nič! Vemo, kje so nastala največja žarišča! Prav tam! Tam so se okuževali mladi, prepričani, da se jih virus ne tiče. Sedaj pa premislimo, kdo je kriv za sedanjo karanteno in kdo bi jo lahko preprečil!

Normalno čuteč in povprečno razgledan človek ne dvomi, da so ukrepi potrebni. A težko, težko bi vzdržali tako temeljite in finančno zahtevne ukrepe, kot smo jih izvajali ob prvem valu! Kaj torej?

Daleč najboljša alternativa je odgovorno vedenje. Žalostno je, da moramo po vseh teh mesecih ponovno pisati o fizični distanci, nošnji mask in razkuževanju.

Kriminalno pa je, da ljudje z imenom in priimkom ščuvajo k množičnemu zbiranju brez mask in ignoriranju vseh zaščitnih ukrepov in to počno nekaznovano.

Ni važno – je to posledica neizobraženosti ali duševnih in vedenjskih motenj, državljani imamo pravico, da nas država zaščiti pred ljudmi, ki celo namenoma povzročajo nevarnost za življenja in zdravje nas vseh! In absurdno je, da v takšnih okoliščinah institut Varuha človekovih pravic pleteniči o tem, da ni pravne podlage, ki bi ljudi prisilila k nošnji mask (verjamem!), v isti sapi pa ne zmore moralnega poduka, s katerim bi te ljudi pozval k empatičnemu vedenju in skrbi za sočloveka. Pravico do življenja in zdravja bi Varuh od vseh pravic moral zaščititi najprej! Pa je ni, ponavljam, ni je!

To marsikaj pove o družbi v današnji Sloveniji. In po Facebooku krožijo zapisi, ki ljudi naravnost ščuvajo k skupinskemu sovražnemu vedenju! Ali to Facebook cenzurira? Seveda ne! Kje je družbena odgovornost Facebooka? Preprečevanje širjenja sovražnega govora, res? Kaj pa sovražnega vedenja?

Čez deset dni se začne šola, vrtci začnejo na polno. To so nujna, neizogibna druženja, če bi želeli uvesti normalni pouk in normalno življenje. Inkubacija Covida-19 je do 14. dneva po okužbi.

Že od ponedeljka, 24. avgusta 2020, ko nastopi karantena za povratnike iz Hrvaške, ne bo več dovolj časa, da se pokažejo simptomi pri tistih, ki so okužbo prinesli od tam.

Potem je tu še vedno tisto tiho širjenje med mlado populacijo, ki simptomov skoraj nima ali sploh nima. Kdaj se bo to izčistilo, še ne moremo vedeti, ker ne vemo, koliko jih je in kakšno bo druženje in/ali samo-izolacijsko ravnanje teh ljudi.

Začetek šole je le eden od razlogov, da je skrajni čas za karanteno in zaostritev drugih ukrepov. V primeru eksponentnega širjenja epidemije se brez težav zgodi, da bomo napolnili bolnišnične kapacitete, da bomo imeli izpad zdravstvenega in negovalnega kadra, da bomo imeli velik absentizem v podjetjih in drugih ustanovah. Že sedaj, ko ni bilo hude sile s številom primerov, ljudje ne morejo v razumnih rokih do zdravnikov (to je tema za drugo kolumno). Če se začne množično obolevanje, pa je vsakomur lahko  jasno, da se bo dostopnost do zdravnikov še zmanjšala. Tveganja so torej izjemno velika, ne le za zdravje in življenja ljudi, ampak tudi za obstoj vitalnih družbenih podsistemov in njihovih funkcij. V nobenem trenutku namreč ne pozabimo – specifičnega zdravila za bolezen ni, cepiva pa tudi še ni!

Kaj torej pričakujemo?

Da, pričakujemo, da nas bodo država in njene institucije ustrezno zaščitile z ukrepi in instrumenti, ki jih imajo na voljo! Pričakujemo seveda karanteno za prihod iz vseh tveganih držav. Samo v zaprtem ali skoraj zaprtem sistemu, kjer sam določaš pravila, lahko s sistemskimi ukrepi vplivaš na dogajanja. Pričakujemo dokončno ustavitev nevarnih in varnostno neobvladanih druženj. Nadzor nad doslednim upoštevanjem samozaščitnih ukrepov. Previden in postopen model vračanja otrok v šole, ki se prilagaja ocenjeni stopnji tveganja. Manjšo stopnjo tolerance do neodgovornega aktivizma proti samozaščitnim ukrepom in indoktrinaciji prebivalstva z neumnim, neodgovornim in nevarnim hujskaštvom. Ukrepanje proti organizatorjem neprijavljenih zbiranj. Zaščito meja pred ilegalnimi imigracijami. Vse to pred ponovno zaustavitvijo življenja in kolapsom!

Če ne ukrepamo takoj, bo epidemija rasla hitreje, kot je narisano na gornjem grafu in znašli se bomo v kaosu. Scenarij je lahko katastrofalen. Ko se je dogajalo v Bergamu, smo se eni učili, drugi pa so si zatisnili ušesa in oči in izklopili možgane. Ne bomo menda vsi plačevali zanje!

Viri so na voljo pri avtorici.

20.08.2020