Opazujem osrednje medije, novinarje, prispevke, njihov način poročanja, mimiko, ton glasu, geste… in vidim nor negativizem, ton glasu je nestrpen, vreščeč, na trenutke morda celo sovražen. Mimika obraza novinark pa, kako naj jo opišem… kot da o določenih stvareh poročajo z gnusom, prezirom, posmehljivo… Skratka, grimase, ki jih med poročanjem delajo, so kratko malo groteskne, o profesionalnosti pa, vsaj odkar vlado vodi Janša, ni niti sledu.

Slovenija je v nekem čudnem, temačnem obdobju, pa ne zaradi vlade, menim da dela dobro, da se z epidemijo in razmerami, ki jih imamo zaradi nje, dobro spopada. V to temačnost, nelagodje in stiske nas, po moje, namerno še malo bolj kot razmere same, tiščijo mediji in njihovi novinarji.

Vzdušje, ki ga s svojim načinom poročanja delajo je, kot da smo pred koncem sveta. Kar nam govorijo o delu in dosežkih vlade, je vse v negativnem tonu, mimika poročevalke pa mešanica gnusa in prezira.

Kar poročajo o ukrepih proti širjenju korona virusa, je  v smislu, da ukrepi ne delujejo. Zakaj se jih moramo držati, da ukrepi niso samo omejitve, da vlada tudi daje in poskrbi za ljudi, poskuša poskrbeti, da bi pomoč prišla do vseh, ki so zaradi omejitev tako ali drugače prizadeti in da bo čimbolj pravično porazdeljena, skoraj ni slišati.

Politični analitiki, ki jih ti mediji vabijo v studie ali objavljajo njihove analize dela vlade, so po večini politično naklonjeni levi strani, njihove analize pa so tako pristranske in polne cenenega levega populizma, da je že smešno.

V njihovih zapisih in nastopih ni nič, za kar bi lahko rekli, tole je pa korektno.

Negativna čustva do nasprotno mislečih so jih tako zaslepila, da so v svojih izvajanjih naravnost sovražni. Ne obvladajo čustev in izražajo a priori samo nasprotovanje namesto, da bi si prizadevali za konstruktiven dialog, kjer bi na podlagi soočanja nasprotujočih si mnenj dosegli kompromise, sprejemljive tako za koalicijo, kot tudi za opozicijo.

Politični analitik, ki vladi ne more priznati, da dela dobro tam, kjer vlada dejansko dela dobro, nekaj zdrsom in kiksom navkljub, si ne more reči politični analitik, ampak zgolj levi aktivist.

Prav tako ne morem temu, kar počne levji delež slovenskega novinarstva, reči novinarstvo, ampak so zame le ekstremni levi politični aktivisti, zaposleni v medijih, ki agitirajo izključno za levi politični pol. Trenutna opozicija ima za predstavljanje svojih mnenj, komentarjev in nasprotovanj vladi skoraj neomejen čas nastopa, vladi, koalicijskim strankam in njihovim poslancem pa so sekunde strogo odmerjene.

Najhuje v vsem je, da smo domoljubi, desničarji postali kar "fašisti", "nacisti".

Tudi to je posledica nezmožnosti razlikovanj pomena besed kot so nestrinjanje, različni pogledi na svet  in nestrpnost, sovražnost. Demonizacija Janše, janšizem, tudi tega enačijo s fašizmom, je prešla v demonizacijo vse desnice, kar pomeni netenje nestrpnosti do točno določene skupine ljudi, ki želijo le, da Slovenija ostane slovenska in ne neka zbalkanizirana multikulti gnojna jama. Netijo nestrpnost do tistih, ki jo cenijo kot samostojno in sovraštvo do tistih, ki spoštujejo ljudi, ki so za to samostojnost dali življenja.

Ali vidite kaj nam delajo? Kako globinsko in na vseh ravneh zastrupljajo misli ljudem; kako je vse slabo, kako nič ne deluje, kako je desnica nestrpna… naša telesa so prepojena z negativizmom, slabo voljo, nestrpnostjo in naše duše umirajo v tej melanholiji.

Kdaj ste se nazadnje vprašali, če je res tako hudo, tako slabo, če so ljudje v nasprotnem taboru res tako nestrpni in hudobni kot vas prepričujejo? Niso, nismo kajne… kaj je torej njihov cilj? Njihov cilj je samo eden, zrušiti vlado. Pasti mora Janša in pasti mora njegova vlada, cena ni pomembna, pa četudi zakuhajo državni udar ali državljansko vojno. Življenja jim niso mar, oni gredo preko trupel.

In kaj bo, če vlada pade, bolje? Bo epidemije nemudoma konec? Bodo lačni izginili? Se bosta čez noč začela cediti med in mleko?  Ne. Nič od tega. Samo način poročanja se bo spremenil, retorika bo prijaznejša, mimika bo mehkejša, ton glasu bo kot, da vam berejo pravljico za lahko noč, lačni bodo izginili, nesrečnih ne bo več, stiske ljudi bodo manjše… ne… tudi to še bo, le oni bodo molčali. Gledali stran.

Kdo nas razdvaja, kdo nas zastruplja, kdo stoji med nami in mirom? Kdo stoji med nami in normalnim uravnoteženim poročanjem, med nami in resnico? Kdo nam jemlje dragoceni mir v tem kratkem času, ki nam je namenjen? Komu je interes živeti v stalnem kaosu in nezadovoljstvu? Komu je razdor med Slovenci življenjskega  pomena?

Tistemu, ki vam ne želi življenja v miru, sožitju in ljubezni. Vlada je za ljudi kot starš za otroka, jaz si želim ljubečega in skrbnega starša in ne nekoga, ki je preklinjal moje rojstvo, vi?