Fundacija za šport Konjeniški zvezi Slovenije (KZS) vsako leto sofinancira delo članske reprezentance v preskakovanju ovir, a ta v zadnjih letih sploh ni obstajala! 

Kot razkrivamo, so si imena odgovornih za njeno delo na KZS preprosto izmislili, samo zato, da bi se dokopali do državnega denarja.
Na dokumentih z lažnimi navedbami je podpisan predsednik KZS Bogomir Vnučec, nekdanji vplivni kader SDS.

Fundacija za šport (FŠ) že od leta 1998 na podlagi razpisa dodeljuje sredstva za sofinanciranje športnih dejavnosti. Za leto 2012 je za 9 milijonov evrov kandidiralo več kot 1100 izvajalcev, večina neuspešno. KZS je prijavila projekte Članska reprezentanca v preskakovanju zaprek, Mladinska in mlada reprezentance Slovenije v preskakovanju zaprek ter Mladinci in mladi jahači v dresurnem jahanju in – kot že leta poprej – uspela. In enako tudi leta 2013. Prejeli so vrtoglave zneske, ki pa niso prišli v roke pravim ljudem. Talentirana tekmovaka, ki se je sicer tekmovanja udeležila, je stroške krila kar sama.

KZS je prijavila projekte Članska reprezentanca v preskakovanju zaprek, Mladinska in mlada reprezentance Slovenije v preskakovanju zaprek ter Mladinci in mladi jahači v dresurnem jahanju in – kot že leta poprej – uspela. Za člansko reprezentanco v preskakovanju ovir je potrošila dobrih 60 tisoč evrov, za ostala dva je šlo 49 in 34 tisoč evrov, torej skupaj 134.000 evrov.

Sofinanciranje FŠ je znašalo 25 tisoč evrov. Isti manever je KZS ponovila za leto 2013 in znova dobila denar. Razpis za letos je bil objavljen konec lanskega leta. V zadnjih dveh letih je šlo največ denarja za člansko reprezentanco v preskakovanju ovir. Po navedbah KZS je bil njen selektor Matjaž Čik, veterinar Milan Hren, predsednik strokovnega sveta pa Tomaž Laufer. Uglednemu švicarskemu strokovnjaku, dobitniku dveh olimpijskih medalj v preskakovanju ovir, Williju Mellingerju, so na KZS namenili vlogo trenerja. Na papirju zelo močna strokovna zasedba pa v resnici ni nikoli delovala, kaj šele da bi od KZS dobila kakšno plačilo. Vsi štirje strokovnjaki so sodelovanje s KZS v obliki, kot je bilo navedeno v dokumentaciji, zanikali. »Leta 2012 nisem bil selektor nobene od reprezentančnih selekcij za preskakovanje ovir.

O dokumentu Fundacije za šport, na katerem sem naveden, ne vem ničesar. Leta 2012 nisem opravljal tudi nobenih drugih funkcij v KZS z izjemo te, da sem kot tekmovalec in trener njen član. Tako ravnanje pristojnih je nedopustno,« je povedal Čik. Hren pa: »Nisem bil član strokovnega kadra, ki je leta 2012 vodil program članske, mladinske in mlade reprezentance v preskakovanju ovir, in nisem bil veterinar nobene od reprezentančnih selekcij v preskakovanju ovir leta 2012.« Da so podatki, ki jih je na FŠ poslala KZS, izmišljeni, potrdi tudi Tomaž Laufer: »Od vas zdaj prvič slišim, da je bilo za člansko reprezentanco v preskakovanju ovir porabljenih več kot 60 tisoč evrov. Ne kot predsednik strokovnega sveta KZS ne kot selektor nikoli nisem imel dostopa do finančnih podatkov.« Kot razloži: »Položaj selektorja članske reprezentance sem leta 2012 sprejel pod pogojem, da bo program za delovanje reprezentance, ki smo ga pripravili za 4-letno obdobje, še ko sem bil predsednik strokovnega sveta, realiziran. Ker se to ni zgodilo, sem odstopil. Kam je šel denar, namenjen za program, ne vem.«

Čeprav so po navedbah KZS kar tri mesece opravljali bazične priprave v Centru konjeniškega športa Celje. A tudi to je očitno laž. »Kakšne priprave neki,« je povedal aktualni državni prvak in pokalni zmagovalec v preskakovanju ovir Robert Bombek. »Kot reprezentanca smo se zadnje tekme udeležili leta 2011.« Maja Štrukel, trenerka talentirane Urške Rot, ki naj bi jo KZS poslala na evropsko prvenstvo v dresuri za mladince v Bern (Švica), je priznala: »Urška se je omenjenega tekmovanja v resnici udeležila. Ampak na lastne stroške!« Je vedela, da sta bili z varovanko proračunska postavka v višini devet tisoč evrov? »Ne,« je povedala Štukljeva. A zagotovo sta bila člana strokovnega kadra tehnična sekretarka KZS Saša Sedlar in generalni sekretar Zlatko Polajžer. Edina člana, pravzaprav, kajti članska reprezentanca tekmovalcev ni imela.

Ne glede na izjave ljudi, ki naj bi jim bil denar namenjen, a ga niso nikoli videli, so pogodbe za sofinanciranje projektov med KZS in FŠ podpisane in finančna poročila oddana. Projekti so bili torej z računi in nakazili pokriti v celoti, kar okrog 250 tisoč evrov v dveh letih, a nikoli izvedeni. Ko smo na Konjeniško zvezo Slovenije naslovili vlogo za vpogled v finančno poslovanje, so nas zavrnili: »Poslovanje je našim članom vsako leto predstavljeno na skupščini, vključno s poročili nadzornega sveta.

Vsa poročila in bilanco so člani KZS vedno potrdili.« Statut KZS sicer v 45. členu določa, da je finančno in materialno poslovanje KZS javno. Kaj je v resnici v poročilih, bi očitno moralo pogledati več ljudi. Od davčne uprave do policije. Najhuje pri vsem pa je, da takšno poslovanje ogroža razvoj konjeniškega športa pri nas. Kot ugotavlja Tomaž Laufer: »Bojim se, da jo bodo tisti, ki so s svojim delovanjem povzročili nastalo situacijo, odnesli brez posledic in da si slovensko športno konjeništvo še nekaj let po tej aferi ne bo opomoglo. Tako finančno kot strokovno. Večina tistih, ki imajo strokovno znanje, se je namreč iz delovanja v KZS zaradi načina delovanja njenega vodstva umaknila.«