Objavljamo zelo zanimivo besedilo Civilnega združenja za pravičnost, napredek in nadzor (CZPNN) iz leta 2014. Med drugim razkrivajo, da naj bi bil sedanji vrhovni sodnik Branko Masleša poslan na sodniško funkcijo s strani Jugoslovanske nacionalne armade (JNA). V tekstu je opisan sodni proces, s katerim se je soočil predsednik CZPNN Rade Staniću. Z dovoljenjem CZPNN objavljamo tekst z naslovom Ali je Branko Masleša sploh sodnik ali?? z dne 12. oktobra 2014. Tekst je objavljen v originalu in ni lektroriran. Ob zadnjih dogodkih v Sloveniji pa je sam Stanić o napakah v slovenskem pravosodju spregovoriti v slovenski javnosti.
Po podatkih Civilnega združenja za pravičnost, napredek in nadzor, Območnega odbora za Gorenjsko /CZPNN/ naj bi bil vrhovni sodnik in predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani kot sodnik poslan v bivšo Socialistično Republiko Slovenijo s posebno nalogo.
V Slovenijo naj bi ga poslal GENERAL-ŠTAB bivše JUGOSLOVANSKE NARODNE ARMIJE /JNA/. Kot taki naj bi se zaposlil na sodišču v Kopru.
CZPNN že leta 2007 podvomil v verodostojnost slovenskih sodnikov
Koncem leta 2007 je ena od tajnih Civilnih iniciativ iz Štajerke regije na sedež CZPNN poslala letak, ki je postavljal pod vprašaj verodostojnost slovenskih sodnikov.
Vsebina letaka je izražala dvom v to ali slovenski sodniki imajo pravilno pridobljeno potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu /PI/ oziroma o pravniškem državnem izpitu /PDI/. Navedeni letak je bil zadostno vodilo, da je CZPNN na Okrajno in Okrožno sodišče v Kranju za vsakega od tam imenovanih sodnikov poslalo svoj dopis in na to temo sodnikom zastavilo nekaj vprašanj. CZPNN nikoli od sodnikov ni prejelo nobenega odgovora, za to je svojo takrat začeto akcijo nadaljevalo v Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije, ki hrani v svojem arhivu spise o PI oziroma o PDI in to ministrstvo zaprosilo za vpogled v te spise in za fotokopiranje njihove vsebine.
Ministrstvo za pravosodje je prošnjo CZPNN sicer obravnavalo in izdalo svojo odločbo s katero je odločilo, da CZPNN ne bo dovolilo vpogleda v spise bivših kandidatov za PI oziroma PDI, sedaj sodnikov – funkcionarjev v Okrajnem sodišču v Kranju in Okrožnem sodišču v Kranju. V svojo odločbi me ministrstvo za pravosodje zatrjevalo kako ni mogoče dovoliti vpogleda v spise bivših kandidatov za PI in PDI, sedaj sodnikov – funkcionarjev v Okrajnem sodišču v Kranju in Okrožnem sodišču v Kranju, češ da gre za njihova avtorka dela, ki jih ščiti Zakon o dostopu do informacij javnega značaja /ZDIJZ/.
Za to se je CZPNN zoper tako odločbo v določenem roku lahko pritožilo na urad vrele Informacijske pooblaščenke Nataše PIRC MUSAR.
Taka pritožba je za ta urad bila tudi vložena, a je CZPNN po obravnavi pritožbe prejelo novo odločbo organa II. stopnje, seveda negativno in opremljeno s pravnim poukom, ki je CZPNN omogočal vložitev tožbe na Upravno sodišče,v Ljubljani. Tudi tožba je bila vložena na ta organ.
Kot sestavni del tožbe, ki jo je vložilo CZPNN je bila tudi zahteva za izdajo začasne odredbe s katero bi se vse sodnike iz Okrajnega sodišča v Kranju in Okrožnega sodišča v Kranju začasno /do rešitve upravnega spora pred Upravnim sodiščem v Ljubljani/ odstranilo iz sodniške službe, saj se utemeljeno sumi, da so sodniki v resnici sodni šušmarji ali celo plagiatorji oziroma, da sploh kot taki niso sodniki, ki bi lahko sodili v imenu ljudstva.
Naslovnica članka iz leta 2014. (Foto: Posnetek zaslona- CZPNN)
CZPNN podvomil, da v Sloveniji imajo vsi sodniki potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu
Namreč, sodnike ki nimajo potrdila o PI oziroma o PDI ali pravilno pridobljenega takega potrdila no mogel in smel Sodni svet Republike Slovenije predlagati Državnem zboru Republike Slovenije v izvolitev oziroma imenovanje v sodniško funkcijo.
To v nadaljevanju pomeni, da taki ljudje niti niso mogli z Vlado Republike Slovenije skleniti potrebnega delovnega razmerja, saj jim je praviloma med drugimi manjkal ključni pogoj za sklenitev delovnega razmerja to, to je opravljen PI /pravosodni izpit/ oziroma PDI /pravniški državni izpit/.
Po vložitvi tožbe CZPNN na Upravno sodišče v Ljubljani je slovensko pravosodje postajalo vedno bolj živčno. Na to je upravno sodišče najprej zavrglo zahtevo CZPNN po izdaji začasne odredbe kot sestavnega dela tožbe.
Drugo kar se je zgodilo je CZPNN bilo postavljeno eno od najhujših medijskih blokad, ki jih je zmogel slovenski medijski prostor. Proti CZPNN so bili sproženi tudi mnogi civilni spori, še posebej kazenski postopki.
Rade Stanić, predsednik društva CZPNN. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv)
Vzporedno s tem, pa so taki postopki bili sproženi tudi proti predsedniku CZPNN Radetu STANIĆU. Slednjega je slovensko pravosodje pred Okrajnim sodiščem v Radovljici /okrajna sodnica Barbara NASTRAN/ pomladi leta 2011 v njegovi odsotnosti obravnavala v LAŽIRANEM KAZENSKEM POSATOPKU zaradi izdaje osebnih podatkov, ki naj bi jih Rade STANIĆ izdal tako, da je nekaj javno pisal o radovljiškem notarju Stanislavu /Stanetu/ KRAINERJU iz Radovljice.
Predsednik CZPNN naj bi izdal tiste njegove osebne podatke, ki jih ta ima napisane na svoji tabli izobešeni na levi strani vhoda v svoj notariat in ki so že iz naslova njegove službe kot javnega delavca javnosti znani in je Predsedniku CZPNN je okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Radovljici za tako »kaznivo dejanje« izrekla kar štiri mesece zapora, v letu 2012 so predsednika CZPNN aretirali in zaprli v ZKPZ Koper, Oddelek v Novi Gorici kjer je ves čas to kazen prestajal na strogo zaprtem oddelku.
To je povzročilo tudi to, da je akcija CZPNN za ugotavljanje verodostojnosti slovenskih sodnikov bila začasno prekinjena.
Iz vsega navedenega bi se lahko dalo zaključiti tudi, da Vrhovni sodnik in predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ne poseduje pravilno pridobljenega potrdila o PI oziroma o PDI, ali takega potrdila sploh nima. Žal pa se v gnilem in iztrošenem slovenskem pravosodju vsaj za enkrat ne more ugotoviti.
Luka Perš