Semič - Člani Belokranjskega gobarskega društva (BGD) smo v petek, 21. februarja 2025, v okrepčevalnici Pod staro lipo v Gorenjcih pri Semiču izvedli redni letni zbor članov. Dogodka so se udeležili tudi ugledni gosti: županja Občine Semič Polona Kambič, podžupan Občine Črnomelj Jaka Birkelbach, predsednik Društva gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje Pavle Gregorka in njihov podpredsednik Štefan Kastelic.Pregledali smo delovanje društva v preteklem letu in ugotovili, da smo uspešno uresničili vse načrtovane aktivnosti in izvedli številne dodatne dogodke. Organizirali smo gobarske večere, čistilno akcijo, strokovna predavanja, ekskurzije in izobraževalne delavnice za šole in širšo javnost. Ministrstvo za naravne vire in prostor nam je podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Sodelovali smo z Mikološko zvezo Slovenije in drugimi gobarskimi društvi. Pri izvedbi nalog smo poseben poudarek dali širjenju mikološkega znanja, kar je pripeljalo do p

Sprehod po gozdu sredi zime, ko ni snega, je vse prej kot dolgočasen. V gozdu je bolj ali manj tišina. Seveda pa moramo biti dovolj oddaljeni od vasi, mesta ali glavne ceste. Drevje brez listja namreč slabo duši zvok. A kmalu se bodo začele pogosteje oglašati ptice... In kaj smo danes ugotovili glede gob? Da, gobe so!🍄 Opazili smo kar nekaj vrst: ostrigarje v zadnji fazi življenjskega cikla, slojevke, labirintnico, dozorele grahovke in prašničarke, drhtavke, zvitocevke, kresilko… Prilagamo nekaj foto utrinkov. 📷Iva Konda

Pisana ploskocevka (Trametes versicolor) je pogosta lesna goba v svetu – in tudi pri nas v Beli krajini.

🔍 Zakaj je tako posebna? Njeno ime "versicolor" pomeni "večbarvna" in se nanaša na čudovito paleto barv, ki jih vidimo na klobuku – od rjavih, sivih, oranžnih do belkastih in modrikastih odtenkov. Videti jo je kot majhno umetniško delo narave. Trosnjaki so spodaj cevasti in imajo okrogle pore.Pisana ploskocevka spada med saprotrofne glive, kar pomeni, da pomaga razkrajati odmrli les in s tem pomembno prispeva h kroženju hranil v gozdnem ekosistemu. Zdravilni učinki: Že stoletja je prisotna v tradicionalni medicini, predvsem na Kitajskem in Japonskem. Velja za eno najbolj proučevanih zdravilnih gob. Deluje protitumorno, protivirusno in krepi imunski sistem. Več o tem glej npr. https://doi.org/10.3390/biomedicines8050135, https://www.mdpi.com/1999-4915/14/2/237.

Foto: Iva Konda

Tuber aestivum, toploljubna gomoljika oziroma poletni tartuf uspeva do 15 cm pod površjem gozdnega humusa, v mikorizi z listnatim drevjem.

V Sloveniji je ta vrsta razmeroma pogosta, vendar jo je - kot vse gomoljike - težko najti.

Hvala Frediju Veseliču, ki nam je nesebično odstopil edini najdeni primerek.

Foto: Iva Konda, Fredi Veselič

Tridnevna razstava gob, ki je bila odprta od 15. 11. do 17. 11. 2024 v garaži Kulturnega centra Semič, je najpomembnejši dogodek našega društva. Na ogled smo postavili za ta pozni jesenski čas neverjetnih 268 vrst gob. Vse z namenom spoznavanja gob in ozaveščanja o pomenu gliv v naravnem okolju, varstvu narave in ohranjanju glivnih vrst. Tako smo posebej opozorili na zavarovane vrste gliv v Sloveniji. Vseh 41 vrst so si obiskovalci lahko ogledali na fotografijah na plakatu in izvedeli, da teh gob ne nabiramo, ampak jih občudujemo v naravi. Prav tako v naravi občudujemo strupene in smrtno strupe gobe. Te smo predstavili na ločenem panoju ob začetku ogleda razstave.Zelo smo veseli, da je Osnovna šola belokranjskega odreda Semič z likovnimi deli učencev obogatila našo razstavo gob. Obiskovalci so lahko občudovali slike učencev 1. do 4. razreda Podružnične šole Štrekljevec. In še eno novost smo uspešno predstavili – slike, ki so jih s tinto, pridobljeno iz gobe velike tintnice, narisali d

Letošnjega dogodka 'Mikološki dnevi dr. Dušana Vrščaja, Antona Polerja in dr. Alojza Boha', ki je potekal pod okriljem Mikološke zveze Slovenije, od 7. do 10. 11. 2024 v Podsredi, sta se udeležili tudi naši determinatorki Sonja Proj in dr. Iva Konda. Strokovno srečanje, namenjeno raziskovanju gliv v Kozjanskem parku, je vključevalo terensko delo in poglobljeno proučevanje vrst gliv. Na izbranih lokacijah, zlasti v travniških ekosistemih, deloma pa tudi v gozdnih, smo se posvetili raziskovanju trosnjakov višjih gliv. Terenskemu delu je sledilo določanje gliv z uporabo strokovne literature in z mikroskopskim opazovanjem trosov in glivnih tkiv. Poleg strokovnega dela smo se ob prijetnem druženju povezovali, izmenjali izkušnje in delili anekdote z gobarskih dogodivščin, kar je še dodatno obogatilo dogodek. Takšna srečanja nas spodbujajo k nadaljnjemu raziskovanju, izpopolnjevanju znanja in ohranjanju biotske pestrosti. Že se veselimo prihodnjega srečanja. 📷Iva Konda.