Članek
Objavljeno May 16, 2014
Čakam, da se mi naberejeo občutki, čustvovanja, misli...Kdo je kriv, da je živ? Kdo so ti sodniki, kdo ti zdravniki, kdo ti učitelji, kdo so ti naši mučitelji?
Torej, pod vsemi temi umetnimi kriteriji čepi naš naravni razvoj. Nad njim je mnogo razvojnih zaviralcev, toliko kot plevela na najinem vrtu.
Kdo je kriv in odgovoren, da smo tu kjer smo? Pač, zgodil se nam je nera...zvoj. Enim se je ustavil že zelo zgodaj v otroštvu, drugim v puberteti, tretjim v adolescenci, četrtim v odrasli dobi...In kaj zdaj? Ne čakaj na maj, živi zdaj...in delaj razvoj.
Edino sproščanje naravnega razvoja nas lahko reši vseh teh butastih zastojev. Delitev na vaše in naše je družbeni prostor razklala na dvoje. Lahko mi tako nadaljujemo, a ne bo dobro za DRUŽBENO CELOTO.
In kako iščemo grešne kozle, manj in bolj krive...a kaj nam bo vse to pomagalo. Poiščimo razvoj. Zabasani smo s plevelom in od njega ne vidimo ne neba in ne sonca.
Mene resnično ne zanimajo destruktivni procesi uničevanja. Kaj naj s tem? Mene zanima, kako ven iz tega. Nehajmo se slepitii, zavajti, brezplodno oplajati...Rajši se držimo življenja TU in ZDAJ, konkretnosti. Ko tega ni, nam nobena abstarkcija ne pomaga.
Zavedli so nas s praznimi percepijami. Tu ni življenja. Tu nastaja človeško trpljenje. Življenje je tam, kjer se ne laže in ne krade, življenje je tam, kjer se spoštljivo da in vzame. Življenje je tam, kjer smo SRČNI MI.
Vsi, od prvega do zadnjega in še posebej strkovnjaki potrebujemo duševno zdravje in zrelost. Zato mi ne vidimo občutljivo, objektivno, zanesljivo, veljavno..ker smo zastali v naravnem razvoju.
In res se več ne moremo delat fine, da ne vidimo. Pač, v razvoj nas bo katapultirala stiska. In videli bomo čedalje več in čedalje manj bomo zaupali in volili. Žal ali na srečo, to je naraven proces. Laž ima kratke noge. Sicer, nas je poteptala slonova noga, a k sreči ni dolga.
May 16, 2014