Dolžna sem še ta zapis. Nekje je bil prispevek o tem, kako so včasih delali hiše. O tem se tudi jaz rada pogovarjam s starejšimi generacijami. Zanima me, kako so se prebijali. Včasih niso imeli niti vodovoda. Vodo so zajemali iz grabnov. Material so pobirali po zapuščenih ruševinah...odrekanje...improvizacija...solidarnost.

Midva z možem sva delala hišo od leta 1991-2001, in to od plače do plače. Brez kreditov, ker jih pač ni bilo.

Pred tem sva živela na Prulah v bloku. Začela sva skupno življenje v novejšem stanovanju na Tržaški. Bilo je premajhno. Zbala sva se, da bova imela otroke in sva zato zamenjala za večje, starejše in večje. To sva adaptirala dve leti. Otrok ni bilo. Vseeno se je porodila želja po večji stopnji samostojnosti, neodvisnosti...Zato sva po poroki začela z zidavo.

Nisva imela avtomobila. Zato sva se vozila z javnim prometom in nekaj poti sva opravila peš. Hišo sva zidala v Notranjih Goricah. Ni mi bilo nič težko. Pač, ko si mlad je življenje izziv. Vsak problem ti je zanimiv. Ne ustrašiš se. Pač, rešuješ ga.

Za temelje sva dobila nek manjši kredit od SKB- banke. Potem je prišel Jazbinškov zakon, ki je nama omogočil nakup in takojšnjo prodajo stanovanja. Tega denarja je bilo ravno dovolj, da sva hišo postavila pod streho, brez fasade in brez neke strašne opreme. V hišo sva šla tako, da sva na vse luknje dala polivinil. Spala sva na ležalnikih za plažo. Do jeseni je nama uspelo hišo zapreti in postaviti peč.

Mož je veliko delal sam. Ob tem sva cel čas imela resnično in realno podporo okolja. Ta podpora ni bila denarna neposredno. Prijatelji so pomagali z lastnim znanjem, kar je tudi denar. Mož je fasado delal dve leti, SAM. 

Kronično smo bili brez denarja. Največkrat nisem imela niti za žeton. Na vrtu sva pridelala večino zelenjave in sadje. Tudi nabirala sva borovnice, šipek, kostanj...pač, kar pride z letnimi časi. Ko je nekdo ponudil staro obleko ali pohištvo, sem vzela. Nisem imela predstave ali bom doživela blaginjo. Posodo sem pomivala dve leti v kopalnici.

Prvi najin avto je bil dve leti rabljen yugo.  Ne mislim, da je ta zgodba nekaj posebnega. Mislim, da nas je večina delala hiše z odrekanjem. Lepo je graditi DOM. Z gradnjo hiše sem ozavestila STRUKTURO življenja. Potem se je začela pot iskanja VSEBINE in PROCESOV ŽIVLJENJA. Ne morem reči, da me življenje ni presenetilo. Me je.

In, ko je hiša bila zgrajena, se je zavrtelo neko drugo življenje. Začela sem iskati CELOTO. To pa vam razkrijem enkrat drugič.