Človek za življenje potrebuje pravzaprav zelo malo: hrano, vodo, zrak in bivališče ter oblačila. Vse to mu omogočajo štirje naravni elementi: zemlja, voda, zrak in ogenj.
Kristalno jasno nam je, da brez njih ni življenja. Vendar, ali se zavedamo, da vsi štirje elementi krožijo po našem telesu? In če primanjkuje enega, se poruši ravnovesje vseh in zbolimo.
Fizično okolje, ki nas obdaja, je naravno okolje, prepleteno z vplivi človekovega delovanja. Tudi človek sam predstavlja element tega okolja. S svojim delovanjem pomembno vpliva na osnovne sestavine naravnega fizičnega okolja, kot so zrak, voda in zemlja. Prav tako pa tudi okolje neposredno vpliva na življenjske in bivanjske pogoje človeka in s tem na zdravje in kvaliteto življenja.
Težko bi izbrali, kateri od elementov je bolj pomemben. Odvisno s kakšnega stališča gledamo. Z medicinskega stališča bi rekli, da je najbolj pomemben zrak oz. natančneje kisik. Praktično si pa lahko odgovorimo kar sami. Za nekaj časa zadržimo dihan
Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930. Nanaša se na posledice nezmožnosti organizma - človeškega ali živalskega - da se pravilno odzove na čustvene ali fizične grožnje, bodisi dejanske ali zamišljene.
-
Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika na vsako spremembo, ki se ji moramo prilagoditi. Stres je lahko, POZITIVEN če doživljamo spremembe kot izziv. Škodljiv in zdravju nevaren in NEGATIVEN je takrat, ko imamo občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmožnosti. Kadar se znajdemo v potencialno nevarni situaciji, naše telo reagira tako, da se pripravi na odziv v obliki borbe ali bega kot pri naših prednikih ali živalih.
Ker pa danes človek ne more bežati ali se boriti kot v preteklosti, je mobilizacija organizma lahko v škodo. Še posebno, če je obdobje stresa daljše in se telo ne uspe povrniti v prejšnje stanje.
VPLIV STRESA NA NAŠE TELO
PRIMARNI VPLIVI
Takojšen in nujen odgovor na resno grožnjo:
Koža – postane b
Lajšanje bolečine je božansko delo.
(Hipokrat, grški antični zdravnik s Kosa, okoli 460 pr. n. št.)
Bolečina, vsi smo jo izkusili v življenju in to ne samo enkrat. Bili smo presrečni, ko je ni bilo več. Boli nas telo, boli nas duša, včasih oboje. Telesna bolečina v večini primerov ni škodljiva, po drugi strani pa je lahko znak hudih bolezni.
KAJ PA JE PRAVZAPRAV BOLEČINA?
Po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) je bolečina neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva.
Bolečina je kompleksen problem, saj ne prizadene samo obolelega organa, temveč celoten organizem obolelega in njegovo psiho. Povzroča vrsto vegetativnih reakcij v organizmu, od na primer povišanega krvnega tlaka, hitrega utripanja srca do sproščanja stresnih hormonov itd.
Čeprav gre za neprijetno izkušnjo, pa nas po drugi strani opozarja, da se v našem telesu nekaj dogaja, je torej varovalni mehanizem. Pomaga nam, da se v določenih situa
KAKO NASTANE LIMFEDEM?
Vzrok limfedema je nepravilnost v delovanju limfnega sistema, ki povzroči, da se začne limfa prekomerno kopičiti v tkivih. Limfa je bogata s celicami in beljakovinami. Zaradi tega se postopoma začne odlagati v medcelično tekočino fibrin in v končni fazi se razvije zabrazgotinjenje (fibroza). V tem stadiju je limfedem neozdravljiv.
KAKO POGOST JE LIMFEDEM?
Primarne oblike bolezni so redke. Narašča pa pogostost sekundarnih oblik limfedema, zlasti zaradi operacij zaradi raka dojke. Po radikalni operaciji raka dojke nastane limfedem na roki pri približno 10 % žensk.
KAKO SE LIMFEDEM KAŽE?
Najpomembnejši znak je otekanje udov, najpogosteje nog. Lahko je obojestransko ali enostransko, odvisno od vzroka. Začne se običajno okrog gležnjev in se potem razširi na nogo. Otekline v razviti fazi praviloma ni moč iztisniti. V pozni fazi lahko pride do sprememb oblike uda. Koža kaže trofične motnje, kot so izginotje dlak in hiperkeratoze (čezmerna poroženelost kože). Boln
Limfni sistem, ki ga sestavljajo limfna tekočina, limfni vozli (bezgavke), vranica, timus, mandlji in kostna sredica, je sistem, ki je vzporeden venskemu krvnemu obtoku. Medtem ko ima krvni sistem za kroženje krvi lastni pogonski agregat (t.j. srce), ga limfni sistem nima. Je enosmeren tok in skozi limfni sistem se limfa pretaka s pomočjo pomožnih črpalk: s pulzacijo okolišnih arterij, z razlikami v tlaku v prsni in trebušni votlini, gibanjem mišic, peristaltiko in MLD (manualna limfna drenaža.
Limfne žile transportirajo odpadne in škodljive snovi iz tkiva nazaj v krvni obtok. Med to potjo se limfa prečisti. Limfo lahko opišemo kot prosojno, rumenkasto izven celično tekočino. Da se čista izlije v krvni obtok, gre limfa skozi nešteto bezgavk. V našem telesu jih je okoli 600 in imajo funkcijo biološkega filtra organizma, razmnoževanja limfocitov, regulacije razmerja vode in beljakovin v limfi ter skladiščenja določenih snovi.
Če so limfne žile poškodovane, prekinjene
Limfni sistem, ki ga sestavljajo limfna tekočina, limfni vozli (bezgavke), vranica, timus, mandlji in kostna sredica, je sistem, ki je vzporeden venskemu krvnemu obtoku. Medtem ko ima krvni sistem za kroženje krvi lastni pogonski agregat (t.j. srce), ga limfni sistem nima. Je enosmeren tok in skozi limfni sistem se limfa pretaka s pomočjo pomožnih črpalk: s pulzacijo okolišnih arterij, z razlikami v tlaku v prsni in trebušni votlini, gibanjem mišic, peristaltiko in MLD (manualna limfna drenaža.
Limfne žile transportirajo odpadne in škodljive snovi iz tkiva nazaj v krvni obtok. Med to potjo se limfa prečisti. Limfo lahko opišemo kot prosojno, rumenkasto izven celično tekočino. Da se čista izlije v krvni obtok, gre limfa skozi nešteto bezgavk. V našem telesu jih je okoli 600 in imajo funkcijo biološkega filtra organizma, razmnoževanja limfocitov, regulacije razmerja vode in beljakovin v limfi ter skladiščenja določenih snovi.
Če so limfne žile poškodovane, prekinjene
K pisanju tega članka me je spodbudil pogled na koledar, natančno na 4. februar, svetovni dan boja proti raku. Res je, gre za pravi boj človeka s to zahrbtno boleznijo, ki se včasih tudi konča z njeno zmago. Ni pa nujno.
V zadnjih letih se število bolnikov z rakom pri nas povečuje, kar gre pripisati staranju prebivalstva, pa tudi boljši diagnostiki. Skrb vzbujajoče je, da je Slovenija po deležu smrti zaradi raka na prvem mestu med državami EU-ja.
Po svetu vsako leto za rakom zboli okoli 14 milijonov ljudi, umre pa okoli 8,2 milijona ljudi. Najpogostejši so pljučni rak, rak želodca, rak na jetrih, rak debelega črevesja in danke ter rak dojk. To so grozljivi podatki nad katerimi bi se moral zamisliti vsak človek.
Namen tega dneva je ozaveščanje in izobraževanje o raku ter spodbujanje vlad in posameznikov na celem svetu, da se združijo v svojih prizadevanjih proti bolezni.
Za rakom je lani v Sloveniji zbolelo več kot 14.000 ljudi, med njimi je več moških kot žensk, umre pa jih okoli
