Članek
Boli me
Objavljeno May 16, 2017
+1

Lajšanje bolečine je božansko delo.

(Hipokrat, grški antični zdravnik s Kosa, okoli 460 pr. n. št.)

Bolečina, vsi smo jo izkusili v življenju in to ne samo enkrat. Bili smo presrečni, ko je ni bilo več. Boli nas telo, boli nas duša, včasih oboje. Telesna bolečina v večini primerov ni škodljiva, po drugi strani pa je lahko znak hudih bolezni.

KAJ PA JE PRAVZAPRAV BOLEČINA?

Po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) je bolečina neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva.

Bolečina je kompleksen problem, saj ne prizadene samo obolelega organa, temveč celoten organizem obolelega in njegovo psiho. Povzroča vrsto vegetativnih reakcij v organizmu, od na primer povišanega krvnega tlaka, hitrega utripanja srca do sproščanja stresnih hormonov itd.

 

Čeprav gre za neprijetno izkušnjo, pa nas po drugi strani opozarja, da se v našem telesu nekaj dogaja, je torej varovalni mehanizem. Pomaga nam, da se v določenih situacijah odzovemo hitro, refleksno. Tako v nekaj milisekundah odmaknemo roko z vročega štedilnika, se izognemo drvečemu avtomobilu, bolečina je razlog, da obiščemo zdravnika ali zobozdravnika.

Vedno vzbuja tudi strah pri bolniku, ki jo ima. Zato bolečina vedno prizadene človeka celostno – telesno, čustveno in psihično. Človeka ovira pri njegovem poklicnem delu in v odnosih z ljudmi. Bolniki se zaradi kronične bolečine velikokrat osamijo, zavračajo stike v družini, poklicu in s prijatelji. 

 

Bolečine delimo po različnih kriterijih na:

Ø  Glede na fiziološko vlogo poznamo:

·      fiziološko bolečino – to je bolečina, ki ima obrambno in opozorilno vlogo;

·    patološko bolečino – to je vsaka kronična bolečina in ovira posameznika v vsakodnevnem življenju.

Ø  Glede na trajanje ločimo:

·     akutno bolečino – ki se pojavi zaradi tkivne poškodbe in izzveni po prenehanju bolečinskega dražljaja;

·     kronično bolečino – dolgotrajna bolečina, ki postane neodvisna od bolečinskih dražljajev.

Ø  Glede na lokalizacijo ločimo:

·         somatsko bolečino – to je povrhnja bolečina, najpogosteje v koži;

·         visceralno bolečino – bolečina, ki jo čutimo v notranjih organih.

Ø  Glede na nastanek poznamo:

  ·     nociceptivna bolečina – je posledica draženja perifernih nociceptorjev zaradi patološkega procesa;

 ·      nevropatska bolečina – je posledica poškodbe ali patologije v živčevju; pojavlja se predvsem pri bolnikih s sladkorno boleznijo, postherpetično nevralgijo, možgansko kapjo, pri kroničnih ranah;

·        psihogena bolečina – za zaznavo tovrstne bolečine ni moč odkriti telesnega vzroka.

 

Posebni vrsti sta še:

  • prenesena bolečina – je bolečina, ki sicer izvira v notranjem organu, občutimo pa jo kot slabo lokalizirano bolečino na površini telesa (na primer pri angini pectoris bolečina v vratu);
  • projicirana bolečina – gre za neposredno draženje bolečinskih vlaken, kar izzove zaznavo bolečine v perifernem predelu, ki ga dotični živec oživčuje.

 

KAJ LAHKO BOLI ?

 

Anatomijo - vedo, ki preučuje morfologijo človeškega telesa - navadno delimo po sistemih, to je po skupinah organov, ki imajo isto funkcijo.

 

To je sistemska anatomija:

  • osteologija, obravnava okostje človeka
  • artrologija, obravnava sklepe in vezi med njimi
  • miologijo, obravnava mišičje
  • angiologijo, obravnava obtočila
  • nevrologija, obravnava živčni sistem in čutila
  • endokriologija, obravnava žleze z notranjim izločanjem
  • koža
  • splanhnologija, obravnava drobovne organe:
    • respiratorni aparat - dihala
    • digestivni aparat - prebavila
    • uropoetski aparat - sečila
    • genitalni aparat – spolovila

Telo je torej sestavljeno iz ogromno delčkov in boli lahko prav vsak od njih. Torej bolečin je mnogo, nastopajo skoraj pri vseh boleznih kot splošni simptom. Dejstvo pa je, da nismo ljudje enaki glede prenašanja bolečine. Razni faktorji naredijo, da je bolečina za neko osebo bolj moteča, huda: strah pred nekim posegom, slaba predhodna izkušnja, vzbujanje straha s strani drugih ljudi… Znano je, da obstaja povezava med možgani in živčnim sistemom ter imunskim sistemom. Tako nastanejo določene bolezni in bolečine, ki jih pravzaprav »pomagajo« ustvariti naša čustva, npr. jeza, žalost, razočaranje in druga negativna čustva so strup za telo. Sami vidimo, da nas bolj boli, če nismo umirjeni in sproščeni.

 

LESTVICA ZA MERJENJE BOLEČINE 

Občutek bolečine je redko premo sorazmeren dražljaju; akutna bolečina je včasih proporcionalna obsegu poškodbe, vendar pa lahko na občutek vplivajo različni psihološki faktorji, kot so strah, vzgoja in kulturno ozadje posameznika in pomen situacije, v kateri nastopa bolečinski dražljaj, za določeno osebo. 

Ocenjevanje bolečine je pomembna pomoč pri diagnozi, izbiri terapije in pri oceni relativne učinkovitosti različnih terapij.

 

   

 

VREDNOTENJE LASTNOSTI IN INTENZIVNOSTI BOLEČINE


Pripomočki za merjenje bolečine vključujejo preproste enodimenzionalne lestvice ali večdimenzionalne vprašalnike. 
§ Najpreprostejša je besedna ocena bolečine (Verbal Rating Scale, VRS): bolnik opiše intenziteto z besedami kot so blaga, zmerna, huda bolečina.
§ Številčna ocenjevalna lestvica (Numeric Rating Scale, NRS): bolnik oceni jakost bolečine s številkami od 1 do 10.
§ Vizualna analogna lestvica (VAS): bolnik na 10 cm črti brez številčnih oznak označi jakost bolečine.
§ Lestvica obrazov: 6 do 8 sličic izrazov na obrazu ob občutku bolečine je uporabna pri majhnih otrocih.

Težava pri oceni bolečine je, da je njeno zaznavanje subjektivno, odvisno od posameznika. Pravimo, da imajo nekateri nizek, drugi pa visok prag bolečine. 


KAKO NASTANE BOLEČINA

Različni dražljaji (npr. ureznine, udarci, zlomi kosti) povzročijo draženje receptorjev za bolečino, t.i. nociceptorji, ki so v koži in v nekaterih notranjih tkivih. Dražljaj se od teh receptorjev po živčnih vlaknih prenese v možgane. Takrat zaznamo bolečino. Zaznavajo se mehanski, toplotni ali kemični dražljaji.

Na mestu draženja se začnejo sproščati tudi lokalni vnetni dejavniki. To so molekule, ki dodatno dražijo nociceptorje. Pravimo, da se boleče mesto razboli. Nekateri dejavniki (npr. prostaglandini) sodelujejo tudi pri nastanku bolečine in vnetja.

NAMEN IN CILJ ZDRAVLJENJA BOLEČINE

Bolečina nas prisili, da se v hitrem življenjskem ritmu ustavimo, se poskušamo umakniti njenemu izvoru in ugotoviti, zakaj nas nekaj boli. S tem včasih preprečimo nastanek nadaljnjih poškodb. Lahko bi torej rekli, da je bolečina celo koristna za naše zdravje, ker nas opozarja, da nekaj delamo narobe.

 

Cilj zdravljenja bolečine je bolečino preprečiti oziroma jo omejiti na še sprejemljivo. Neustrezno obravnavana bolečina povzroča nezmožnost opravljanja normalnih vsakodnevnih aktivnosti, nespečnost, depresijo in izgubo apetita, kar vse vodi k zmanjšanju kakovosti življenja. Nezdravljena bolečina lahko povzroči tahipnejo, tahikardijo, povečanje aktivnosti simpatikusa in oslabitev imunskega sistema posameznika. Cilji zdravljenja bolečine se razlikujejo glede na to, kaj je bolečino povzročilo. Končni cilj zdravljenja bolečine, odsotnost vseh bolečin, pa žal ni vedno dosegljiv.

 

KAJ LAHKO STORIMO SAMI?

Bolj malo, ker odpravljanje bolečine z močnimi analgetiki naredi več škode kot koristi, ker prikrije samo bolezen in njen potek.  Za nekaj časa odstrani bolečino, vendar bolezen poteka in se razvija naprej. Kot smo videli, je bolečina kot splošni simptom del klinične slike skoraj vsake bolezni, ki zdravniku veliko pove.  Cilj  je najti vzrok za bolečino in potem kavzalno zdraviti.

 

KDAJ MORAMO OBISKATI ZDRAVNIKA?

  • Če je bolečina huda,
  • če je akutna in traja več kot 10 dni,
  • če jo spremlja vročina, ki traja več kot 3 dni,
  • če ji ne moremo določiti vzroka nastanka ali če gre za visceralno bolečino.

 

Raziskava, objavljena v reviji PLOT Genetics, kaže, da so opravljeni DNK testi pokazali različne genske vzorce, na bolečine bolj občutljivi ljudje so imeli manjše spremembe v svoji DNK kot tisti, ki so za bolečine manj občutljivi. Strokovnjaki so prepričani, da bo raziskava koristila pri razvoju novih načinov zdravljenja kronične bolečine. Sedanje protibolečinske terapije niso popolnoma učinkovite, poleg tega imajo številne stranske učinke.

 

Dve tretjini ljudi s kronično bolečino ime težave z mobilnostjo, več kot polovica jih ponoči ne more spati. Veliko ljudi s kronično bolečino, ki traja več let, zapade v depresijo, kar 10 odstotkov jih je priznalo, da so že pomislili na samomor. Po tolikih letih, še vedno drži rek Hipokrata:

 

 

 

Branka Švajger, dr. med.

_____________________________

_____________________________

VILA ZDRAVJA, Frekvenca d.o.o.

Neubergerjeva ulica 31

1000 Ljubljana

Tel.: 01/23 555 30
E-pošta: info@vilazdravja.com

 

May 16, 2017