Članek
Tomaž Mastnak: Kaj verjamemo in za kaj res gre
Objavljeno Nov 26, 2021
Tomaž Mastnak: Kaj verjamemo in za kaj res gre
Dnevnik, 24.11.2021
Smo prišli tako daleč, da protislovja ne delujejo več? Protislovje, soobstoj izključujočih se mnenj, trditev, stališč ali dejstev, je v doslejšnjem (predposthumanističnem) svetu terjalo razrešitev in zato spremembe. Gnalo je naprej misel in stvari. Zdaj pa se kaže, da je izgubilo moč. Očitnejša ko so protislovja, bolj se stvari odvijajo naprej, kot da jih ni. Kar nastaja, razjeda misel in razdira družbo, in zdi se, da nas zla usoda nemočne vleče za sabo. Véliko protislovje danes je med dejstvom, da tako imenovani protikoronski ukrepi ne delujejo ter med stopnjevanjem in zaostrovanjem teh istih ukrepov.
Neuspeh protikoronskih ukrepov pri premagovanju epidemije ni izmišljotina »teoretikov zarote«. O tem se lahko poučimo že v osrednjih medijih. Težko bi našli kaj bolj mainstream in etabliranega od tednika Newsweek ter medicinskih strokovnjakov s Harvarda in Stanforda, ki sta v njem objavila kritiko dr. Faucija. Pravita, da se je Fauci – poosebljenje ameriškega odziva na kovid ter glas medicine in znanosti – motil pri ključnih epidemioloških in javnozdravstvenih vprašanjih ter Ameriko vodil za nos. Medtem ko vsiljuje obvezno cepljenje, ne upošteva naravne imunosti, čeprav je vse več dokazov, da je močnejša in dolgotrajnejša kot cepilska. Neka izraelska študija dokazuje, da je možnost za simptomatično okužbo s kovidom pri cepljenih 27-krat večja kot pri prebolevnikih. Med več kot 45 milijoni prebolevnikov v ZDA je medicinsko osebje, ki zaradi Faucijeve politike izgublja službe, zdravstveni sistem pa dragoceno delovno silo.
Lockdowni niso zaščitili ranljivih demografskih skupin. Fauci je priznal, da ne ve, kako bi jih zaščitil, zato je to razglasil za nemogoče. Zapiranje šol je bilo nepotrebno, ker niso žarišča razširjanja infekcij in ker je nevarnost kovida za otroke neznatna, in škodljivo. Koristnost mask je vprašljiva. Na Danskem so ugotovili, da pri otrocih glede okužb s kovidom ni bistvene statistične razlike med nošenjem in nenošenjem mask. Neka študija odrasle populacije je pokazala, da maske znižajo okužbe do 18 odstotkov. Sledenje okužbam je pri nekaterih boleznih, denimo eboli ali sifilisu, kritičnega pomena, pri virusni infekciji, kakršna je kovid, pa izguba časa in denarja in ni pomagalo pri ustavitvi širjenja okužb.
Kolateralna škoda, ki jo je zaradi protikovidnih ukrepov utrpelo javno zdravje, je ogromna. Ker so izostali nujni pregledi in posegi, je po nepotrebnem umrlo veliko rakavih, sladkornih in kardiovaskularnih bolnikov in še veliko več jih bo v prihodnjih letih. Povečale so se težave z duševnim zdravjem in zasvojenostmi ter narasla je smrtnost med prizadetimi.
Avtorja povesta tudi, da se večina njunih kolegov zasebno strinja z njima, javno pa si ne upajo spregovoriti, ker so ustrahovani. Na koncu pozivata, da se je nujno vrniti k temeljnim načelom javnega zdravja. Ker večina evropskih držav tudi na tem področju slepo sledi ZDA, vse to velja tudi za nas.
Direktorica ameriškega Centra za nadzor bolezni in preventivo pravi, da cepiva proti kovidu ne ustavljajo več širjenja okužb. Enako sporoča Bidnov direktor za protikovidno politiko. Tudi Fauci in Biden sta priznala, da naraščajo hospitalizacije cepljenih. Po podatkih britanske Health Security Agency naj bi bilo v prvem jesenskem mesecu tam med hospitaliziranimi 65 odstotkov cepljenih, med umrlimi pa 85 odstotkov. Število okužb narašča zdaj, po dolgi in agresivni cepilski kampanji. Celo Gibraltar, kjer je precepljenost 118-odstotna (prišteti so španski dninarji), je sprejel stroge omejevalne ukrepe in že zdaj suspendiral božič. Nič hudega, nova vera je znanost.
Jasno postaja, da cepiva ne preprečujejo ne zbolevanja ne okužb, da epidemije niso in je ne bodo ustavila. Vprašanja, kakšno škodo povzročajo, niti ne načenjam. Omenim naj samo, da v Avstraliji, kjer je to izjemoma mogoče, močno naraščajo odškodninski zahtevki. Medicinska revija Lancet piše, da je pri cepljenih tveganje težke oblike bolezni manjše, so pa vseeno »pomemben del pandemije«. (Kar pomeni, da se cepijo zaradi sebe, ne »skupnosti«.) Sklep: »Zato je napačno in nevarno govoriti o pandemiji necepilcev.« (Mimogrede, zasledil sem podatek, da je v ZDA hospitaliziranih samo 0,89 odstotka okuženih necepljenih.)
Dogaja pa se prav krivitev in kriminaliziranje necepljenih ter njihovo pospešeno izločanje iz družbe. Bivši litovski premier jim kliče, naj si izkopljejo grobove. Naš sosed Orbán jim daje na izbiro cepljenje ali smrt. Nemški zdravstveni minister je izjavil nekaj podobnega. Po drugi strani pa znanstveno-medicinski oblastni aparat odgovarja na neuspeh cepljenja in drugih ukrepov pri omejevanju epidemije z večjo dozo istega: z zaostrovanjem ukrepov in pospeševanjem cepljenja. Cepljenje postaja obvezno in ker cepiva ne varujejo pred okužbo in prenašanjem virusa, postaja vse pogostejše in zajema vse več demografskih skupin.
Ker se cepljenje in drugi ukrepi stopnjujejo, čeprav ne omejujejo epidemije, se vsiljuje misel, da omejevanje epidemije niti ni njihov namen. Zdi se, da nimamo ukrepov zaradi epidemije, temveč da imamo epidemijo zaradi ukrepov. Da so ukrepi cilj, ne sredstvo. Potemtakem protislovje ni med neuspešnostjo ukrepov in njihovo intenzifikacijo, temveč med tem, kar verjamemo, da se dogaja, in tem, za kar dejansko gre.