Tovarno Eto so po vojni nacionalizirali, kar ni bilo pravilno, a ne glede na to se je iz nekdanje Ete rodila nova, sodobna tovarna, ki je kruh dajala veliko družinam. Še kot sedemletni otrok sem skupaj z mamo, sestro in bratoma hodil čistiti paprike, prodajali pa smo tudi polže. Po osamosvojitvi, leta 1991, pa so nas politiki in tajkuni pokradli in tako je v zasebnih rokah pristala tudi Eta Kamnik. O tem, kako so delavci, ki so gradili to tovarno, jo razvijali in se odpovedovali delu svojih plač, izgubili svojo tovarno, brez odškodnine, bi lahko veliko povedal mož Nataše Pirc Muser, ki je postal eden izmed novih lastnikov tega podjetja. Za novopečene lastnike je Eta postala zlata jama, za marsikaterega delavca, ki je gradi to tovarno in v njej delal, pa je postala mačeha. Delali so za nizke plače, marsikdo pa je izgubil službo. Žalostno je, ko pomislim, da je nekoč močna kamniška industrija tako klavrno končala in so jo tajkuni uničili, ali se polastili, nekoč naših, podjetij. Ravno zdaj, po tolikih letih, sodišče izloča dokaze o finančnih mahinacijah tajkunov, ki so se dogajale v podjetju Svilanit. Da ne govorim o KIK-u, Stolu, itd.. Po letu 1945 je takratna oblast resnično ravnala nespametno in nezakonito razlastninila lastnike, a podjetja so se razvijala in zaposlovala vedno več ljudi. Po letu 1991, pa so skorumpirani politiki, ki so podpirali kleptomanske tajkune, slovenski narod dobesedno pokradli, najprej s certifikati, od katerih večina ljudi ni dobila skoraj nič in nato z nikoli kaznovanim plenjenjem našega premoženja, saj jim je bilo dovoljeno finančno izčrpavanje podjetij, katere so sprivatizirali, ali uničili in so kasneje postala lahek plen tujcev.

(R.T.)