…zasliši se arabska glasba… tisti... elej, elej, elej… mravljinci… ta muzika… ta ritem… ta lepota… v trenutku sem noter… spomni se tistega prevladujočega občutka, ko sem bila v Turčiji… tistega občutka, da sem doma… ja, tistega občutka, da sem doma, da se lahko sprostim, da lahko norim, da se lahko nekontrolirano obnašam, ne da bi kdorkoli kaj pripomnil ali me obsojal…
naenkrat me nekaj dvigne s tal, kot da bi bila zadrogirana... pomislim… aha, tako je bilo, ko sem se morala alkoholizirati, da bi se sprostila…
ne, ni bilo tako, ko sem bila zadrogirana z alkoholom se kasneje nisem mogla ničesar spomniti, čeprav sem bila sproščena… tu pa se mi ni potrebno zadrogirati s čimerkoli, samo dopustiti moram, prepustiti, prepustiti… dopustiti moram, da grem noter v glasbo…
vse vem, vse vem, zavest mirno opazuje moje telo, kako se vrti… centrira… pomislim… to je to.. moraš se izprazniti, odstraniti vse misli in greš v center samega sebe… in takoj se povežeš s svojo sredino in… noter si… tukaj je Bog… Bog je vedno v sredini… srce je na sredini... a sredini je varno… in ti… postaneš eno z Bogom… to je trans… trans… A to je trans? hahaha… ah, kako milo, kako nežno je, še in še in še in še si želim biti v transu, hočem poslušat in poslušat mistične pesnike, ki me kličejo k tebi moj Bog...