Ko pomirimo sami sebe, se bo pomiril tudi svet okoli nas. Ne borimo se z okoliščinami! Vedno bo kje kdo, ki nam bo šel na živce. Vedno bo tako, da bo kje kdo, ki je lepši od nas, boljši od nas. Ne glejmo na ven, ampak ljubimo sebe, obožujmo sebe. Obožujmo svoje telo. Zahvalimo se svojemu srcu, da je preživel toliko vsega, kar je preživel. Zahvalimo se svojim rokam, da so naredile to, kar so naredile, zahvalimo se svojim nogam, da so nas popeljale kamor so nas. Ženske se zahvalimo svoji maternici, da je rodila otroke, moški svojemu semenu, da jih je spočel. Če nimamo otrok, se zahvalimo za to, kar pač imamo. Če si želimo otrok, pa jih ne moremo spočeti se pomirimo, saj se bodo kmalu otroci rojevali iz svetlobe.. Vsi, ki so umrli, bodo prišli nazaj! Kmalu ne bo več ne grobov ne pokopališč, ne bolnic. Vse se hitro spreminja, vse se zdravi in pomlajuje vse se hitro vrti, se dviguje in širi v svetlobo. Prav zdaj. In spet. Spet. Evoluiramo prav v tem trenutku.
Tako da... vse je v redu, samo pomirimo se s situacijo, v kateri smo.