Zakaj vsa ta kičarija po trgovinah od septembra naprej? Zakaj obleganje trgovin in kupovanje daril, pa nimamo niti denarja, nitj ne vemo, kaj bi komu kupili...Zakaj poslušanje teh razlajnanjih božičnih pesmi, ko ti gre na bruhanje, ko jih slišiš? Včasih smo si pošiljali voščilnice za novo leto, odkar pa so mobilni telefoni in družbena omrežja (še vedno ne vem al se reče družabna al družbena ...) pa te zasujejo s srčki in dedki mrazi oz.božički v mesendjerju...
Zakaj toliko hrane, da te potem en teden boli želodec? Pri nas je bila za novo leto vedno potica, ki smo jo dobili od drugih...nikoli je nismo pekli sami, ker nam ni ratala...Ampak se je posušila, nihče tega ni jedel (saj imamo samo en želodec) in smo jo potem dali kuram prijateljici, ki živi na vasi. Na tone ene hrane se kupi, ki je nihče ne poje. Enostavno ne moreš pojesti. Na tone pirotehnike se kupi, ki se vrže v zrak, da straši živali in ljudi...Popije se na hektolitre alkohola, ki podaljšuje iluzijo, da se bo "nekaj" zgodilo. Zgodi se nič, razen, da imajo ljudje še dneve probleme s prebavo, mačka itd da ne govorimo o prazni denarnici...
Ste kdaj pomislili, zakaj tako žjvimo? Kaj sploh praznujemo? Kaj je smisel našega življenja...Kako bomo živeli v januarju, če smo zafrčkali ves denar za nepotrebne stvari v decembru...in januar je dolg kot tri mesece...
In pride prvi januar, noč je prekratka, že se slišijo odmevi Dunajskih filharmonikov...Na mizi so pripravljeni kozarci za novo rundo šampanjca...A v telesu ti vse vre od preveč hrane in pijače...Pa dajmo nazdravit novemu letu še enkrat...odgovorit na vse telefonske klice - če imaš srečo, da te sploh še kdo pokliče... odgovorit na vseh milijon sporočil na fejsu in drugod...
In kaj ostane? Samo to, da se gre vedno naprej. Vedno nov dan. Vedno novo jutro. Vedno ti bije srce. Če ne verjameš in misliš, da nisi več živ..lezi na tla in si reci...konec je...štej do deset...in če si potem še vedno živ, je to to...
Še vedno si živ, čeprav je prvi januar; čeprav si star, stara 61.let (kot se je meni zgodilo), čeprav ti v črevesju brbota in te napenja....čeprav nimaš denarja in ne veš, kako boš preživel januar...
živ si, živa si in vse gre naprej naprej naprej do naslednjega januarja oz.1.aprila, ko naj bi bilo po novem 'resnično' novo leto...
Dragi ljudje, treba se je pomiriti s tem, da nikamor ne gremo, tudi, če umremo smo vedno tukaj...če po neumosti umremo potem nas bo nekdo vaskrsnil nazaj v naše telo...
Če pa smo živi, kar nas je večina, ki to bere, potem vam čestitam, saj je vse pred nami, sploh ni važno, koliko ste stari in koliko denarja imate...vse je mogoče... vse lahko imate, kamorkoli lahko greste, večni smo, večni smo...naša duša in telo postajata eno... potrdite sebe in svoje krasno, večno telo...ljubite sebe, recite samemu sebi, da ste dobri... recite si: 'Poglej, po vsem tem, kar sem preživel-a sem še vedno živ-a. Moje telo se lahko obnovi in pomladi in vse je pred mano!'
Pa srečno in dugovečno!