KLIK

Si predstavljate dan brez hrane? Kaj pa teden – težko verjetno. Kaj pa življenje brez (trdnosnovne) hrane sploh? Je to pravzaprav izvedljivo? Kaj se ljudje vendar, če največ 60 ali 70 dni ne zaužijejo ničesar, ne izstradajo in umrejo? Danes bomo rušili vse predstave, ki jih imate o življenju in hrani. Gostili smo gostjo, pranojedko Miro Omerzel – Mirit. Kaj je pranojedstvo, kako ustvarimo pogoje zanj, kako lahko telo funkcionira brez običajne hrane ter kaj ima pri tem vzpostavljanje povezave z Univerzumom? Vabljeni k ogledu!

***

Starodavni simboli kozmične (energijske) kače in svetega drevesa, ki simbolizira širjenje po osi zavesti, pa sveti ogenj preobrazbe, alkimija zvočnega valovanja svetih pesmi, ritmov, vibracij čustev in misli v starodavnih obredjih prenavljanja in samožrtvovanja slabega v sebi tudi ljudem današnjega časa šepeta o večnih skrivnostih življenja in smrti ter o močeh brezpogojne ljubezni, hkrati pa izpričuje brezčasno modrost starodavnih duhovnih bojevnikov. Ti so vedeli, kaj iščejo in kako. Veliki Misteriji se razkrivajo brez prestanka v vseh časih in kulturah. Le izslišati je treba! Pozorno izbran ustrezen zvok pa je neprecenljivo počelo harmonije, orodje uglaševanja in duhovne rasti ter blagostanja, tudi najučinkovitejše zdravilo, opomnik in gibalo (samo)urejanja. Nekatera ljudstva zvok in glasbo še danes postavljajo na oltar posvečenega in svetega. To si tudi zasluži.

Filozofije in življenja naših davnih zemeljskih prednikov so bili nadvse predano posvečeni pomembnemu cilju: duhovni preobrazbi, očiščevanju ovir na poti spreminjanja v širše in boljše ali k razsvetljenemu 'svečeniškemu' stanju vsepovezanosti, v katerem se človek končno in dokončno lahko izvije iz žalosti, zablod in konfliktnosti ter doživi mir in miroljubnost brez primere. Zelo zavestno so prednamci prebujali svoje speče sposobnosti, jih cenili ter mnogo bolj zavedajoče kot dandanašnji beli človek igrali igro življenja, ki jo na primer prav imenitno simbolizira majevska obredna igra z žogo. To so belci žal spremenili v tekmovalni nogomet, v šport, poln evforičnega in burnega čaščenja zgolj fizičnih spretnosti in tekmovalnega duha, ki povzroča nesrečnosti in vodi stran od bistva človekovih iskanj. Za stare Maje je bila obredna igra z žogo plemenita igra svečenikov, ki so poskušali simbolno vreči žogo skozi kamnit obroč vpet v stranico piramide, kar naj bi bilo izraz želje, da iskalec zadene ali dovrši svoje potovanje. Se prebudi na vseh ravneh resničnosti. Zmagovalce so Maji na stelah prikazovali brez glav. Glava namreč razmišlja. Toda kdor uspe zaustaviti brbotanje uma, je dosegel bistvo: vsepolno tišino Praznine in uma, Prabitnost, celovitost, popolnost. Življenjska igra na Zemlji se tedaj konča.

V nekaterih kulturah preteklosti so skrbno vzpostavljali gradnike kozmične zavesti na Zemlji in polnino zavesti o dogajanju na Zemlji in v sebi. Vsepovezanost kozmične zavesti je nosilka blagostanja, ljubezen pa uresničevalka. Namen človekovega bivanja in smisel življenja je v svoji biti še vedno enak kot nekoč: to je doseči končno postajo – prebujenje ali razsvetljenje. Nato se začnejo odvijati novi razvojni cikli, a ne na Zemlji, temveč drugje v kozmičnih prostranstvih, pravijo stara znanja, in drugače.

Glasba je bila v preteklosti v prvi vrsti zvočna terapija in zato nepogrešljiva. Neizmerno sem vesela, da sem se rodila z glasbenim talentom. Z zvokom, pesmimi in igro na glasbila različnih civilizacij ter časov, še posebej pa z izjemno kozmično zvočno-energijsko kirurgijo, ki je daleč v preteklosti sodila med posebne človekove sposobnosti in darove, lahko ljudem imenitno pomagam pri dojemanju zapisanega. Da lahko pomagam ljudem pri samourejanju in uglaševanju vsega razglašenega ali bolnega, je zame velika čast. Čast izbranega. Ne vem, s čim sem si prislužila to izjemno posvečenost. Priučiti se tega ni mogoče. Preprosto se dogodi, če in ko so pogoji za to vzpostavljeni. Vem le, da moram s temi darovi služiti človeštvu. Naj ljudje najdejo svoje skrite kamrice neštetih možnosti ter plemenito sozvočje. Planetu naj bo vrnjeno MILOZVOČJE. Kot varuhinji staroslovenske, slovanske in svetovne duhovne in glasbene dediščine mi je naložena težka, a lepa naloga, ki jo opravljam tudi ob podpori ansambla Vedun – Mojke, Tineta, Igorja in po novem še Polone. Le z izjemno delavnostjo in disciplino (po 16 do 20 ur na dan, saj spim le od 2 do 4 ure) mi uspeva uresničevati tisto, kar mi nalaga Univerzalna Inteligenca življenja ali Počelo. Naj bo tako še naprej!