(Tina Avsec)

Danes pa na turnejo po domačem kraju, kajne?

Na pošto po eno znamko. Plačajte jo z drobižem, cent po cent, počasi, medtem, ko gledate poštni uslužbenki globoko v oči.

V ZD na obhod. Kar tako. Ker imate glih čas. Najbrž že dolgo niste pogledali barv sten od znotraj. Da o štetju praznih stolov v čakalnicah, ne govorimo. Gužva za popenit, a ne? Rečem vam, ni jim lahko. Ne vem kam bodo šle sedaj tiste tri, ki sem jim morala pokazat pol svoje torbice, ko sem šla zadnjič h ginekologu.

V kafič, kjer so vas maltretirali že dan pred uradnim nastopom protiustavnega PCT pogoja. Se usedete in počakate, da vas želijo postreči, potem pa rečete, ne hvala in greste tja, kjer ste bili že do sedaj dobrodošli. Na kavo, ki jo spijete počasi, z nasmeškom na obrazu.

V knjižnico preštet vse police in izračunat povprečno število knjig na eni. Počasi, naj se vam nikamor ne mudi.

V cvetličarno, kjer niste mogli kupiti lončnice za mamin rojstni dan, brez, da so vas brezsramno legitimirali. Počasi pregledate vse, kar imajo ponudit in greste k Človeku, ki vas je sprejel odprtih rok že ves ta čas. Zdrave. Svobodne. Načelne. Tam kupite tri rože, ne eno. Pri nas doma sta na frišno dve koronski lončnic. Rasteta še posebej lepo, ker sta bili kupljeni in prodani z ljubeznijo. Od človeka človeku.

Na pumpo en krog, prešteti noter vse čokolade in vrste čikov. Čist tko za foro. Kupite malenkost, že zato, da jo lahko plačate NOTRI, za pultom, medtem, ko vam skozi "okence za tiste brez pct" vetrič nalahno pihlja v obraz. No, danes računajte še na kakšno dežno kapljo.

Spoštovanje vsem trgovcem, obrtnikom, SP - jem, uradnim uslužbencem, frizerjem, kozmetičarkam in še in še, ki ste ves ta čas ostali ljudje. Spoštovanje vsem, ki vas ni pogoltnil ego in pet minut slave, ko ste se končno enkrat v življenju počutili pomembne ob maltretiranju navadnih smrtnikov. Vse enkrat mine, kajne?

Ni nas malo, ki to cenimo. In ki vam ostajamo zvesti tudi sedaj, ko se bodo tisti drugi (zopet) začeli mediti.

Denar ne smrdi, kajne. Od danes nič več. Od danes bo enako dišal okužen in tisti, ki to ni. Ker gre za zdravje, kajne?

Karma is a bitch.... only if you are.

Ja, saj vem, niste mogli drugače. Tako so pač rekli.

p.s. Sem žleht, vem. V resnici danes ne grem nikamor. V preteklih mesecih sem postala precej asocialna, ko sem svojo QR kodo bolj ali manj ljubosumno šparala zase.

Slavimo "svobodo"!