Konec starega in v začetku novega leta drug drugemu vedno zaželimo »SREČNO NOVO LETO«. Verjamemo v programirano laž, da je prehod z 31. decembra na 1. januar nekaj posebnega. Sledimo običajem, v katere so nas programirali naši lastni straši in družba, v kateri živimo. Toda nihče se ne vpraša, kako je mogoče, da praznujemo novo leto v času, ko je vse okoli nas »mrtvo«?

Rojstni dan praznujemo, ko se rodimo. Zakaj praznujemo novo leto v času, ko je narava »mrtva«? Ljudje verjamejo, da se je 25. decembra rodil Jezus Kristus, ki je umrl star 33 let. 33 je sveta številka Illuminatov. V svojih objavah sem vas že seznanil s Satanom in NAJVEČJI TRIK, KI GA JE IZVEDEL SATAN JE, DA JE PREPRIČAL SVET, DA NI NIKOLI OBSTAJAL (objava: https://www.facebook.com/matej.rotovnik/posts/10221402280660215).

Praznovanje božiča je prejšnja civilizacija prepovedala, saj je vedela, da je božič satanistični praznik. 25. decembra so v resnici praznovali SATURN, to je DAN, KO SE JE RODILO NOVOLETNO SONCE. Ta festival se imenuje SATURNALIJE in da so s Satanom lahko prevarali ljudi, so ga poimenovali SANTA CLAUS, v resnici pa je to SATAN v rdeči obleki. SANTA je anagram besede SATAN. Santa Claus = SATAN's CLAWS = Satanovi kremplji.

Satana označujejo z večimi imeni, da zmedejo ljudi. Zatorej na božični dan ne slavimo rojstnega dne Jezusa Kristusa, ampak rojstvo NIMROD-a, znanega tudi po imenih MOLOCH, BAAL oziroma BAPHOMET. Santa Claus = Satan's CLAUSE = AGREEMENT = KLAVZULA = DOGOVOR, s katerim so se strinjali naši starši, ki so nam kot otrokom prikrivali resnico o tem, kdo v resnici je Božiček. Gre za dogovor o zavajanju zavoljo lastne koristi. Božiček NE OBSTAJA, to starši vedo, a kljub temu lastnemu otroku lažejo, da je Božiček tisti, ki prinaša darila pridnim otrokom. Tako otroka z lažjo prevarajo, da je priden. To pomeni, da so s Satanom sklenili dogovor, da bodo lagali lastnemu otroku. Verjamem, da se ljudje v svojem programiranem stanju ne zavedajo, kaj dejansko pomeni laž. LAŽ JE NEGATIVNA FREKVENCA, KI SE SPREMENI V NEGATIVNO VIBRACIJO IN TA SE SPREMENI V NEGATIVNO ENERGIJO, ki jo starši predajo svojim otrokom. V tej objavi se ne bom spuščal v podrobnosti frekvenc, vibracij in energij, v tem trenutku se zavedajte samo tega, da je vse, kar je negativno, slabo za vas in za vašo družino.

Se spomnite, kaj sem napisal o svetovni fiktivni zakonodaji in o kaznih, ki jih pišejo parazitski uradniki, imenovani »policisti«, »inšpektorji«, »redarji«, »dacarji«, »tožilci«, »sodniki« itd.? Nihče od njih nima jurisdikcije nad nami, zato nas lahko kaznujejo samo in izključno s prevaro, torej tako, da kazen napišejo na FIKTIVNO OSEBO in nam s prevaro v podpis ponudijo pogodbo, ki jo večina podpiše zaradi lastne neizobraženosti. Ta podpis pomeni sklenitev POGODBE S SATANOM, ki vas je v tistem trenutku prevaral z namenom, da vam ukrade denar na podlagi fiktivne zakonodaje.

In zdaj pridemo do praznovanja novega leta, ki to v resnici ni. Praznovanje novega leta je še ena Satanova prevara. Verjetno niste nikoli pomislili, da v noči z 31. decembra na 1. januar, ko je vse okoli vas »mrtvo«, praznujte čas prehoda v novo leto. Čas, ko ne cveti nobena rastlina in ko so živali v hibernaciji. Sebe in svoje najbližje obdarite z darili, torej v metaforično gledano obdarite Satana.

Naš rojstni dan se ne začne v maminem trebuhu, ko se jajčece in spermij združita v zigoto, ampak takrat, ko pokukamo ven v nov svet. Pravo novo leto se torej začne na prvi pomladni dan, ko se narava prebudi iz zimskega spanca, ko iz zemlje pokukajo prvi poganjki, ko začnejo drevesa zeleneti, ko posije prvo spomladansko sonce in se v nas prebudijo hormoni, ko začnemo bolj zavzeto opazovati nasprotni spol in smo polni energije, iz katere se začne razvijati ljubezen in še veliko več.

Trdno verjamem, da bo to zadnje novo leto, ki ga bomo praznovali v tej obliki na tej ravni Zemlji. Zadnji dve leti, plast za plastjo, odstranjujemo skrivnosti in laži, zaradi katerih smo hipnotično spali in programirano živeli na avtopilotu. Kot čarovnik moram vsako leto omeniti svoj najljubši pregovor, ki pravi »Kdor ne verjame v čarovnijo, je ne bo nikoli doživel«. Čarovnija je, da verjameš vase in v ljubezen, vse ostalo je nepomembno.

Ko boste začeli verjeti vase, boste razumeli, da je strah popolnoma nepomemben, ker ni vaš življenjski sopotnik, ampak je produkt Satana in njegovih parazitov, ki so nas zasužnjevali dve stoletji in pol. Osebno verjamem, da sem največji korak v življenju naredil takrat, ko sem se znebil negativnih prijateljev, ki so me zavirali pri moji osebnostni rasti. To je bil moj najtežji korak. Poslovil sem se od svojih prijateljic in deklet, sodelavcev in kolegov, ki so bili velik del mojega življenja. Težko, s strahom in negotovostjo sem se ločil od tistih, s katerimi smo si bili blizu, predvsem zato, ker sem programirano stagniral v svoji coni udobja.

Cono udobja si lahko predstavljate kot zelo udobno zofo v vaši najljubši sobi, kjer najraje preživljate svoj čas, namesto da bi šli raziskovat svet. Svet raziskovanja je lahko nevaren, ker ne vemo, kaj nas čaka, kaj bomo odkrili in izvedeli, zato je bolje in lažje početi tisto, kar nam je poznano in česar smo navajeni. Pojem »cona udobja« se nanaša na psihološko stanje, v katerem se počutimo varno in ne doživljamo tesnobe in strahu. To je zelo predvidljiv »prostor«, ki ga do potankosti poznamo in v katerem obvladujemo skorajda vse. Ustvarimo si ga tako, da natančno sledimo ustaljenim navadam in posledično tudi vemo, kaj pričakovati od vsake situacije. V tem zrežiranem prostoru imamo vse pod nadzorom in zato verjamemo, da smo na varnem. A past je v tem, da nas cona udobja privede v stanje, ko si ne želimo ničesar novega. Da bi ostali v tem svojem varnem »prostoru«, se moramo izogibati tveganjem, kar pomeni, da imamo do življenja zelo pasiven odnos oziroma živimo na avtopilotu. Oklepamo se določenih krajev, ljudi, tradicij, navad, življenjskih stilov in se izogibamo vsem novostim. Ta občutek varnosti pa nas veliko stane, saj na ta način izgubljamo zagon in pademo v kremplje monotonosti in apatije.

To lahko ponazorim s partnerskim odnosom, v katerem partnerja ostaneta, kljub temu, da je postal enoličen, dolgočasen in se ne razvija več v nobeno smer. Dejstvo je, da so ženske dokazano veliko bolj razvite kot moški in verjeli ali ne, skrivnost tiči v Adamu in Evi, a podrobneje o njiju v novem predavanju »Čarovnija resnične zgodovine«.

Moški smo trdno zasidrani v tretji dimenziji, medtem ko ste ženske že v osnovi v četrti dimenziji. Ženske ste telesno in umsko veliko bolj razvite in vaši možgani so veliko naprednejši od moških. Ženska, ki je že v osnovi bolj razvita od moškega, se mora velikokrat spustiti na nižje nivoje osebnostne rasti, ko spozna moškega »svojih sanj«, v katerega se zaljubi, velikokrat zaradi napačnih hormonskih in drugih zunanjih vzgibov. Njene notranje želje po družini so v določenem življenjskem obdobju tako močne, da sprejme moškega, ki ji v nobenem primeru ni razvojno dorasel, kar po nekaj letih skupnega življenja privede do konca njune zveze. Raziskave kažejo, da obstaja velika verjetnost, da se bo zveza ženske z enako starim oziroma do 5 let starejšim moškim končala v treh do sedmih letih. Ženska se s tem, ko veliko komunicira in bere knjige o osebnostnem razvoju, nadgrajuje in raste, še posebej v času, ko je noseča in ko rodi.

Moški tega ne počnemo. Izogibamo se pogovorom o osebnostnem razvoju, intimnosti in duhovnosti. Upiramo se vsakemu poskusu svoje ženske, da bi skupaj osebnostno rasla. Razvojna stopnja moškega je odvisna od njegovih staršev, še posebej od mame. Če mama ne dela na svoji osebnostni rasti, potem je velika verjetnost, da tudi njen otrok ne bo šel po tej poti. Da ne bo izpadlo, kot da sem mnenja, da smo vsi moški nerazviti. Smo moški, ki delamo na sebi in se razvijamo, toda poskušam predstaviti prevladujočo večino moških, ki tega ne počne. Moških nikoli ne smete siliti v karkoli, ker se bodo vedno branili. To se najbolj nazorno vidi na partnerskih terapijah. Moški bo vedno nasprotoval in branil svoj EGO - on pa že nima težav, v njegovi družini in partnerskem odnosu je vse tako, kot mora biti. Zaradi prevelikega razkoraka v osebnostnem razvoju je prej omenjena zveza med žensko in moškim obsojena na neuspeh. Moški preprosto povedano nimajo konkretne podlage, da bi bili lahko kos svoji ženski.

Na tem mestu je potrebno zapisati, da na propad zveze med moškim in žensko vplivajo še drugi dejavniki, med drugim tudi najnovejše odkritje, da je večina ljudi na tem svetu brezdušnih školjk, kar bo potrebno odslej upoštevati v najnovejših raziskavah. Velika verjetnost je, da bo moški z dušo oziroma energijo začel raziskovati globino življenja šele po 35. letu, kar pomeni, da se bo šele pri okvirno 40-ih letih začel bolj zavedati življenja in odnosa. To se opazi v spremembah njegovega življenja, opuščanju programiranih vedenj iz njegove preteklosti in temeljitejšem delu na sebi. V vsakem primeru pa je ženska frekvenca previsoka, da bi ji moški lahko sledil in ravno zato zveze zamrejo. Ženska bi v zvezi rada več, moški pa ji s svojim znanjem in razvojem enostavno ne more parirati, kar je zelo pogost vzrok težav v partnerskem odnosu. Njuna razlika v letih mora biti večja, moški mora biti starejši, da bo lahko enakovredno stal ob ženski. In NA TEM MESTU se pokaže ta nehvaležna cona udobja, zaradi katere partnerska zveza zamre, ker moški in ženska nista sposobna drug drugega osebnostno dvigovati in drug drugemu pomagati pri razvoju. Učili so nas, da partnerja ne smeta spreminjati drug drugega, kar je spet načrtno negativno programiranje. Cilj našega življenja je, da se ves čas spreminjamo, razvijamo in rastemo, zato je pomembno, da partnerja drug drugega spreminjata na bolje. Partnerska zveza moškega in ženske v določenem trenutku pride do točke, ko se osebnostni in življenjski razvoja vsakega od njiju ustavi. Zapadeta v cono udobja, v monotonost in notranje nezadovoljstvo in ne vidita izhoda. Želita si naprej, v drug odnos, toda ko pomislita, kaj pomeni nov korak na tem področju - da morata najprej poiskati drugega partnerja, hoditi na zmenke, biti v teh težkih časih finančno neodvisna, ponovno živeti v negotovosti in strahu pred vzponi in padci z novim partnerjem, ju želja enostavno mine in si rečeta, da jima je v trenutnem odnosu udobno in da si vseh teh kolobocij pri svojih letih ne želita več. Vse to se začne dogajati od 25. leta naprej, ko se dokončno razvije sprednji del možganov, imenovan prefrontalni korteks, s katerim začnemo prvič dolgoročno in ciljno načrtovati.

Vdata se v usodo, da je partner, s katerim živita, njun življenjski maksimum in se enostavno prepustita avtopilotu življenja. Začneta se slepiti in si lagati, da bo njun partnerski odnos izboljšal otrok. To se seveda ne zgodi, ampak se prepad v njunem odnosu samo še poglobi. Veliko parov si vliva upanje s tem, da je za spremembo odnosa na bolje potreben še drugi ali celo tretji otrok, toda na koncu se večina zvez konča. Verjeli ali ne, več kot 94% zvez se konča, še preden se partnerja spoznata, to pa zato, ker ne delata na sebi, ker se ne učita o življenju, razvoju in odnosih. Največji problem pa tiči v tem, da so ženske veliko bolj razvite in če si najdejo partnerja, ki je približno istih let, potem je njun odnos v nadaljevanju toliko težji, saj moški ne zmoremo slediti razvoju žensk, čemur lahko pritrdi praktično vsaka ženska, v to sem prepričan. Večina moških in žensk v resnici brezdušnih školjk in niso zmožni osebnostnega razvoja oziroma rasti. Zato je potrebno začeti opazovati tudi to, kdo je kdo v partnerskem odnosu.

Cona udobja je problematična tudi pri iskanju nove službe ali pri odločitvi za dopust v drugem kraju ali celo v drugi državi. Na naši rami nam vedno čepi možiček, ki nam govori: »Kaj pa, če dopust tam ne bo tako dober, kot je na Korčuli, kjer sem vsako leto? Kaj pa če bom imel v drugi službi slabše sodelavce? Vem, da so zdajšnji pravi hudiči, ampak jih vsaj tako dobro poznam, da vem, kdaj se moram katerega paziti.«

Če ste se v življenju znašli tam, kjer ne bi radi bili, je to verjetno zato, ker ste se prepustili coni udobja. Navadili ste se programov, ki jih morate narediti in to je vse, kar počnete. Zavedate se, da bi lahko naredil še veliko več, toda življenje se ne premakne in ne premakne. Nimate posebnih težav in živite tako udobno, kot ste si uredil. Življenje v coni udobja za naše telo ni problematično. Ljudje se velikokrat sprijaznijo s tem, da je to, kar delajo, največ, kar lahko dajo od sebe.

Izstop iz cone udobja je nujen, če želite osebnostno rasti in iz svojega življena narediti nekaj več, nekaj, kar ste skrili v podzemlje vaše podzavesti. Korak, ki ga morate narediti, ni enostaven, predvsem pa morate ozavestiti, da ste predolgo navezani na navade in znane stvari. Morate zaupati vase in tvegati, skočiti v neznano, stopiti ven iz začaranega kroga varnosti in udobja. Zavedati se morate, da je tesnoba, ki vas spremlja v začetnih korakih, dobra, saj vas bo okrepila in vam pomagala. Priznam, da sem ponosen na svoj osebnostni razvoj, ki sem ga naredil v tem CL0V1D obdobju. Že to, da dve leti ne morem delati na svojem kulturnem področju, je od mene zahtevalo velik in težak korak v smeri iskanja nečesa novega, kar me bo zanimalo. Preusmeril sem se v popolnoma novo področje e-predavanj, ki je zelo naporno, saj se že več kot pol leta spopadam s težavami, ki spremljajo vsakega začetnika. Vesel sem, da me večina mojih slušateljev podpira in potrpežljivo čaka, da posnamem nova predavanja, za katera sem predvideval, da jih bom lahko delal veliko hitreje in enostavneje. Ko sem se začel izobraževati in spoznavati prevaro zlagane zakonodaje, sem moral najprej v praksi preveriti, ali zadeva res deluje. Verjemite mi, da boj z dacarji, policijo, inšpektorji in drugimi paraziti ni enostaven, toda če ne narediš prvega koraka, potem ne boš vedel, ali je to, kar delaš, prav ali ne. Zadnji dve leti sta bili zame vse prej kot lahki in ležerni, a po drugi strani so me vsa ta sojenja, spoznavanja novih veščin in učenje novih področij življenja naredili močnejšega in neomajnega. V to sem se podal zato, ker sem ozavestil in se odločil, da izstopim iz svoje cone udobja. Cono udobja lahko zapuščamo po korakih in se pri tem ustavljamo, ko začutimo, da začneta v nas pretirano naraščati tesnoba in strah. Sam sem svojo cono udobja zapustil z velikim skokom, čeprav to ni bilo enostavno. A mi je uspelo. Ni pomembno, kako se tega lotite in s kakšnim tempom, važno je, da ste pripravljeni širiti svoja obzorja, da začnete raziskovati in se izobraževati.

Prebral sem vse knjige, ki jih je napisal Neale Donald Walsch in poslušal vsa njegova predavanja, kar priporočam vsem, ki želite osebnostno rasti. Pomembno je, da se prepustite. Walsch je zapisal zelo pomembno trditev:

»ŽIVLJENJE SE ZAČNE ZUNAJ VAŠE CONE UDOBJA.«

Sedaj se vprašajte, ali boste življenje živeli ali pa se prepustili avtopilotu?

Čimprej pojdite stran od negativnih ljudi, ker najdejo problem za vsako rešitev in vedite, da če njim ni uspelo, to nikakor ne pomeni, da tudi vam ne bo. Velike sanje se začnejo s prvim majhnim korakom in če ne najdete poti, si jo utrite sami. Vse je bilo na začetku nemogoče, dokler nekomu ni uspelo. Sam se ne bojim delati napake in v svojem življenju sem jih naredil ogromno. Človek, ki ni nikoli naredil napake, ni nikoli poskusil ničesar novega. Verjamem v ljubezen, zato bom svojo sorodno dušo iskal, dokler bom imel energijo v tem telesu in nato nadaljeval v novem. Vem, da obstaja nekje, zato se ne bom nikoli vdal. Kljub temu, da me negativneži ves čas napadajo, da me parazitske organizacije spravljajo v stres in mi grozijo, ostajam pozitiven, vedno bom govoril in pisal resnico in nikoli me ne bo strah priznati svojih napak. Vedno bom motiviral in spodbujal ljudi, kajti energija, ki jo dajemo iz sebe, se nam tudi vrne, za to poskrbi karma. Bodite pozitivni in nehajte se pritoževati, kako težko je zdaj vaše življenje, ko poteka najhujša vojna v zgodovini. Uspešni ljudje spodbujajo in navdihujejo drug drugega, medtem ko neuspešni sovražijo, krivijo, obsojajo in se pritožujejo.

V svojem življenju sem naredil velike projekte, na katere sem zelo ponosen. V glavi jih imam še veliko, zelo dobrih, vrhunskih projektov, a le-ti bodo pri meni vedno na tretjem mestu. Vse sem pripravljen dati na stranski tir, ko pride v moje življenje moja sorodna duša in najini potomci. Veliko ljudi se s tem ne bi strinjalo, toda ko enkrat razumeš skrivnost življenja, vam garantiram, da je vse drugo nepomembno, zato se nikoli ne odrecite svojim sanjam in dajte ljubezni prednost pred vsem …

Vsem prijateljem, sledilcem in popolnim neznancem želim še zadnjič v tem življenju SREČNO NOVO LETO 2022, polno zdravja, sreče, ljubezni in izpolnjenih želja, predvsem pa, da boste ozavestili svoje skrite želje in zbrali energijo za izstop iz cone udobja ter uzrli luč velikega prebujanja.

Zaupajte v načrt, veliko prebujenje je že v teku, vse je scenarij in vse je pod nadzorom kreatorja.

Pošiljam vam velik objem in veliko luči pri raziskovanju.

Napisal :Matej :Rotovnik

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Donacija za »Čarovnijo resnice«:

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Vabljeni na najnovejše predavanje:

ČAROVNIJA RESNIČNE ZGODOVINE: Največje skrivnosti in laži zgodovine sveta so končno razkrite:

Prijave na predavanja sprejemam na elektronskem naslovu rotovnik.matej@gmail.com.