Članek
Bila je obsojena, ker je izjavila, da v tem prekletem komunizmu živijo dobro samo tisti, ki imajo rdeče izkaznice
Objavljeno Feb 26, 2018

Franc Župan je bil star 19 let, ko so njegovi vrstniki v pesku naredili iz rož zvezdo peterokrako, on pa jo je iz čiste nagajivosti podrl in zato pristal v zaporu. Obsojen je bil v Novem mestu dne 28. aprila 1948 na štiri mesece zaporne kazni. 

V sodbi je navedeno, da so »Kucler Vinko, Kucler Ivan, Kucler Avguštin in Vojko Franc v začetku decembra 1948 sporazumno natisnili na ročno stavnico 900 letakov z vsebino: 'Boj proti komunizmu je obramba pravice in kulture! Komunizem ne pomaga revežem, ampak jih najgrše izkorišča! Komunizem jemlje ljudem veselje! Komunizem ne pozna usmiljenja!..'

S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 12. aprila 1960 »je bil Hubert Predan spoznan za krivega, da je v noči od 17. na 18. januar 1959 v takratni tovarni poljedelskih strojev v Mariboru pritrdil letak z vsebino: 'Pozor! Bratje, rušite komunizem, dol z bando, čaka nas suženjstvo….' Obsojen je bil na eno leto strogega zapora.

Jožef Nardin je bil v zaporu od 28. junija do 28. junija 1950. Po prestani kazni mu je bila onemogočena zaposlitev – opravljanje dela veterinarja. Vrhovno sodišče RS je 5. septembra 2001 »Nardina oprostilo obtožbe, da je sistematično vršil propagando, češ da je odnos naše oblasti do kmetov in tudi drugih državljanov nepravičen, da se naše kmete ropa in sili v kolhoze, kjer ga čaka brezpravnost in trpljenje kot v Sovjetski zvezi, da ne bo belega kruha, dokler bodo komunisti na vladi, da so naši vodilni funkcionarji neizšolani in neumni ljudje, ki niso sposobni voditi narod, da se on takim ljudem ne bo pokoraval…«

Ignac Jontez je bil obsojen na eno leto odvzema prostosti s prisilnim delom in dve leti izgube državljanskih pravic. Hčer meni, da je bil kriv, »da je z drugimi poslušal radio Trst v nepravem času in so jih obsodili iz političnih razlogov.«

Marijana Zor je bila »na Okrajnem sodišču v Kranju leta 1948 obsojena na šest mesecev prisilnega dela z odvzemom prostosti. Hči Marija je bila obsojena na 10 mesecev. Obtoženki sta blatili oblast in posebej finančno komisijo in miličnike s sledečimi besedami: Da niso finančni organi nič vredni, ker hodijo po hišah krast, da, kdor je v narodni milici, tudi ni nič prida, ker so v milici sami nesposobni ljudje, da je bilo boljše pod okupacijo, ko so bili domobranci…

Pavlina Kosmač je bila kaznovana z odvzemom prostosti za tri mesece. Obsojena je bila, ker je leta 1949 odločno izjavila, da pod pogoji, ki vladajo danes, ne namerava biti aktivna članica Partije, da vsi ljudje, ki so na vodilnih mestih, izkoriščajo svoje položaje, delavci po tovarnah pa ob tej priliki stradajo in jih gonimo na udarniška dela.

Marija Pavkovič je bila 20. novembra 1950 aretirana in zaprta v preiskovalnem zaporu v Goraždu. Obsojena je bila zaradi širjenja 'neprijateljske propagande', ker je avgusta 1950 govorila, »kakšna je to država, ki namesto, da bi narodu dajala, od njega zahteva in da je to taka država, ki od naroda berači kot cigani«, ko bi se morala septembra 1950 na prebeljeno steno obesiti sliko maršala Tita, je rekla sodelavcu: »Pusti ga, naj ostane tam v kotu«. Sodelavka je dejala, »da je v naši državi težko stanje, da je tudi ona sama večno lačna – pogledala je sliko Maršala Tita in rekla: 'Tito, ti prav gotovo nisi lačen kot jaz, prav gotovo ne ješ tega, kar jaz jem.'

S sodbo Vojaškega sodišča v Beogradu »je bil obtoženi Ivan Krulc, major JLA, spoznan za krivega, da je kot višji častnik JLA v letu 1949 in 1950 sovražno nastopil proti socialistični izgradnji v naši državi, ko je govoril, da je v Beogradu veliko limuzin, v katerih se vozijo ženske s psi, na drugi strani pa zdravnik nima avtomobila za obiske pri bolnikih, zato bi bilo namesto limuzin boljše nabavljati blago za široko porabo.

Veronika Rogač je bila 2. februarja 1960 obsojena na dva meseca pogojne zaporne kazni, ker je na osnovni šoli trdila, da je v »prekletem komunizmu veliko izkoriščanje, da pri nas živijo dobro samo eni in to tisti, ki imajo rdeče izkaznice, da ne bo učila otrok o svetli prihodnosti, ker je ni…« Zaradi tega je bila dve leti brez zaposlitve, tudi potem je imela težave na delovnem mestu.

Tekst predstavlja odlomke iz knjige "Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo", avtor Jože Dežman.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/14/show/blogID=1021