"Ta knjiga je delno tudi pokora, ker sem z večino svojih rojakov slepo sprejela titoistično pristranost. Upam, da jo do neke mere lahko vzamemo kot odškodnino, ki jo dolgujem mnogim žrtvam jugoslovanske policijske represije. Eden od časopisov, ki so se najbolj trudili ohraniti titoistični mit, je bil The Observer, pri katerem sem preživela večji del svojega odraslega življenja. Na srečo sem odstopila še pred Titovim pogrebom, ko je uredništvo The observerja položilo venec v počastitev »velikega voditelja«. Kakor se nekoč sama nisem zavedala, se tudi oni niso, da bi morali, če bi bili pisci v Jugoslaviji in bi imeli pogum za svoja lastna prepričanja, bodisi emigrirati ali pa živeti nevarno življenje izven zakona, nezaposleni in brez podpore za brezposelne," je zapisala v svoji knjigi Zapravljena dediščini Josipa Broza Tita.
Odlomki iz knjige:
Nekaj kritičnih mladih Jugoslovanov, ki sem jih srečala na svojih potovanjih, me je rotilo, naj opišem nasprotja med življenjem, ki ga v Jugoslaviji živijo, in načinom, kako predstavljajo titoizem v svetu – in naj pokažem krivdo Zahoda, ki je vzdrževal titoistično vero in s tem prispeval k sedanji revščini v tej državi.
Ker so zahodne dežele nasploh, Velika Britanija pa še posebej, prispevale k partizanskemu mitu, imajo še posebno dolžnost, da prenehajo ohranjati pregrado, ki loči Jugoslovane od njihove preteklosti. Vendar namesto tega delajo vse, da bi ohranili in podaljšali komunistični monopol nad zgodovinskimi dejstvi za vse prihodnje generacije.
Toda ni opravičila, da bi se nove generacije izmikale težkim dokazom, da so zahodne države nasploh, Velika Britanija pa še posebej, pomagale vzpostaviti in vzdrževati komunistično oblast v Jugoslaviji. Za to nosijo precejšnjo odgovornost pred jugoslovanskimi narodi.
Videli smo, kako so zahodne dežele in njihove ustanove desetletja dajale komunističnim vladarjem bianco čeke ob napačni domnevi, da vrsta režima v Jugoslaviji pač ni njihova stvar. Svetovna banka, IMF, OECD in druge mednarodne ustanove so vede ali nevede prispevale k podaljševanju komunistične oblasti.
Navdušenci iz vojnih časov takrat niso mogli vedeti, kar vemo danes, da so sporočila, ki so jih prejemali britanski oficirji za zvezo v Kairu, popravljali in presejali agenti obveščevalne službe, ki so jih inflitrirali komunisti. Prav tako ni bilo znano, da ljudem, ki so ustvarjali politiko v Londonu, niso posredovali poročil s terena, ki so prihajala v Kairo od oficirjev za zvezo, ki so služili pri antikomunističnih četnikih. Prav ta poročila so namreč bila precej manj naivna in navdušena glede obsega in narave partizanskih operacij.
Predstavo o titoizmu kot braniku pred ZSSR so vešče vzdrževali sami jugoslovanski komunisti. Njegovi privrženci in nasledniki so izredno uspešno ohranjali in olepševali tezo, da bodo morda ubrali pot nazaj v sovjetsko ogrado, sicer neradi, če jim Zahod ne bo dal, kar želijo.
Mar 15, 2018