Franklin Lindsay, višji predstavnik OSS pri Titu: »Tito je bil odločen, da nam prikrije, v kolikšni meri se partizani bojujejo proti četnikom namesto proti Nemcem, pa tudi v kolikšni meri pri tem uporabljajo zavezniško orožje. To je bil nedvomno eden od dejavnikov Titove kampanje, da omeji naše stike in gibanje z njegovimi enotami. Nasprotno pa so Mihailović in njegovi poveljniki, celo potem ko so zavezniki leta 1943 ustavili svojo podporo, ameriškim častnikom puščali popolno svobodo, da se pogovarjajo z vojaki vseh činov in s civilisti.

Poročilo stotnika Masfielda iz marca 1944 je bilo zelo kritično do partizanov in britanske politike do Tita. Od takrat naprej je bilo v Washingtonu razpoloženje izrazito nenaklonjeno Titu. Večina  visokih vojaških poveljnikov in diplomatov je zamerila Rooseveltu, ker je dovolil, da so odgovornost za zavezniško politiko na Balkanu prevzeli Britanci.

McDowell, ki je med drugim delal za britansko obveščevalno službo, je potrdil, da partizani orožje, ki so ga dobili od zaveznikov, uporabljajo proti Mihailovićevim silam in da redko napadajo nemške sile ali objekte. Videl je tudi, kako so partizani napadli Mihailovićeve može, medtem ko so se ti borili proti Nemcem, in omogočili Nemcem, da so pobegnili.

Poročnik Ellsworth Kramer je poročal, da je videl nemške vojake, ki so se umikali vsega nekaj metrov od partizanov, a ti niso niti s prstom mignili, da bi jih ovirali.

Ko je bila sprejeta odločitev, da se podpre Tita in prekine z Mihailovićem, je zavezniški propagandni stroj začel delovati. Richard Crossman, ki je bil med vojno močno vpleten v »črno« propagando na BBC: »Dobili smo direktivo, ki se je glasila: »V prihodnje se Mihailovićevih sil ne bo opisovalo kot domoljubov, ampak kot teroristične tolpe, opustili bomo izraz 'rdeči banditi' za partizane in ga zamenjali z 'borci za svobodo'.«

Evelyn Waugh, ki je hitro sprevidel, da partizane zanima samo komunistična prevlada v Jugoslaviji in da so njihove obljube o svobodnih volitvah samo pesek v oči: »Prav nič jim ni do tega, da bi se borili proti Nemcem, ker so zatopljeni v svojo državljansko vojno… Izvajajo rahlo naivne poskuse, da bi nas zavedli v domnevo, da so njihovi različni malenkostni bojni pohodi namenjeni prekinitvi nemških poti za umik. V resnici se želijo znebiti Nemcev, da bi se lahko povsem posvetili državljanski vojni.«

Priljubljene pesmi so imele verze, kot so: »O, komunistična partija, o komunistična partija, cvetlica sladkega vonja, tebi sledi vse naše ljudstvo«.

Nedolgo po prihodu sovjetske misije je dal Tito vedeti, da ga je treba zdaj naslavljati s spoštljivo drugo osebo množine vi namesto tovariškega ti – še en korak na poti graditve njegovega kulta osebnosti.

Đilas se je spominjal, kako je Stalin vztrajal, da ne smemo prestrašiti Angležev, »s čimer je mislil, da se moramo izogibati vsega, kar bi jih utegnilo vznemiriti, da bi mislili, da v Jugoslaviji poteka revolucija ali poskus komunističnega prevzema nadzora«.

Tekst predstavlja odlomke iz knjige Titova velika prevara, avtor Peter Batty.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/14/show/blogID=997