Angela Vode (1892–1985) je delovala kot učiteljica otrok s posebnimi potrebami, s svojim izrazitim socialnim čutom pa se je borila za boljši položaj žensk in delavcev.  Ker je bila izključena iz Komunistične partije, predvsem zaradi svojeglavosti in moralnosti, saj ni prenesla pakta med nacisti in komunisti, si je nakopala hude zamere partijskih kolegov in kolegic. Ko so leta 1945 prišli na oblast, so jo izkoristili za poravnavo starih računov. Vodetova je bila šest let zaprta, nato pa do smrti izključena iz javnega življenja in jo je preživljala sestra Ivanka Špindler. Angela je v tem času skrivaj pisala knjigo, po kateri je nastal tudi film – popisala je svet pred drugo svetovno vojno, vojno, komunistično revolucijo in čas po njej. Skriti spomin je tudi prvo pričevanje o ženskih zaporih pri nas.

Odlomki iz knjige Skriti spomin:

Zelo me je pretresla vest, na kako grozovit način so umorili profesorja Toneta Ovna iz Bele Krajine. Poznala sem ga kot skrajno poštenega človeka. Oven je bil preveč priljubljen pri ljudeh svojega kraja, zato sem mu svetovala naj se umakne v Ljubljano. Omenila se mu, da se igra z glavo, če ostane doli, on pa je začudeno rekel: »Meni da bi kdo storil kaj žalega? Z vsemi se dobro razumem, s komunisti živim v prijateljstvu, samo to jim pravim, da nisem internacionalec.« Ni se znašel in je plačal z življenjem.

Spoznala sem, da so tudi mnogi drugi sodelavci in sopotniki OF v dilemi zlasti zaradi likvidacij. Tako so za Erhlicha ljudje vedeli, da je rešil iz zapora Kidriča, ki ga je dal zdaj ustreliti. In so podvomili: ali je mogoče, da so vsi ljudje razen komunistov izdajalci, da hodijo vsi Italijanom ovajat lastne rojake? Nekateri so se domislili: morda pa s tem opravičujejo umore neljubih nasprotnikov.

Tudi z Mico Černigojevo sva debatirali. Zaupala mi je, da je zelo bolna, da stalno krvavi, da ima gotovo raka. Zato so ji odstopile ženske najboljšo posteljo v zaporu. Zasmilila se mi je in obljubila sem ji: »Če pridem iz zapora, bom storila vse, da prideš tudi ti.« Po desetih dneh mojega izpusta sta prišli iz zapora tudi Mica Černigoj in Majda Smerdu. Prišli sta se mi zahvalit z rožami in z lepim darilom za tretjo osebo, ki je pomagala. V resnici sta bili z Mico obe obveščevalki KP in tajne policije OF ter sta hodili k meni samo špijonirat. Pozneje sem izvedela, da je Mica Černigojeva izjavljala: »Tudi Vodetova je na listi tistih, ki jih bomo postavili pred zid.« Neka znanka jo je vprašala: »Ali te ni ona spravila iz zapora?« Mica: »Saj prav zato« Gotovo je imela zveze z okupatorjem, sicer bi se ji to ne moglo posrečiti.«

Spoznala sem, da imajo komunisti streljanje talcev v načrtu; oni sodelujejo v OVRI – italijanski tajni policiji, kjer poimensko določajo tiste, ki jih je treba postreliti, tam imajo oni svojega zaupnika, ki mu komunisti diktirajo imena.

Ko so spomladi 1942 Italijani začeli v Gramozni jami streljati talce, se je Angela Vode zgrozila in organizirala protest. Napisala je pismo Mussoliniju in v kratkem zbrala blizu 2 tisoč podpisov. Vodstvo komunistov (ali OF) je bilo proti akciji in si je podpisne pole z goljufijo prilastilo.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=829