Članek
Komunistično izkoriščanje osvobodilnega boja za izvedbo revolucije je izvirni greh izdaje svojega naroda, 1. del
Objavljeno Jan 06, 2019

Prvi del odlomkov iz knjige Bermanov dosje, avtor Aleksander Bajt, ki 70 let trajajoče komunistične pravljice o herojskem narodno-osvobodilnem boju proti okupatorju postavljajo na laž. Zaradi teh laži in etiketiranju nasprotnikov z izdajalci, so komunisti uspeli obdržati oblast tudi po osamosvojitvi in še naprej siromašijo Slovenijo. Sedaj je čas, da dobro misleči ljudje, kateri so nasedli tem lažem, spregledajo.

Zgodovina, ki je tako nastala, se močno razlikuje od partijsko zapisane in izpovedovane. Moja ocena partije ni bila nikoli prav visoka. S tem, da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti.

Že v starejši marksistični doktrini je bilo znano, da je upravičeno računati na uspeh revolucije le za časa vojne, ne pa tudi v miru. Takrat je mogoče v državah, ki se branijo pred tujim zavojevalcem ali izgubljajo vojno, ne glede na to, kdo jo je začel, sprožiti revolucijo skoraj neopazno, brez velikega tveganja za njeno izvedbo.

 

 

Komunisti so spoznali, da jim bodo v času narodnega zatiranja prinesle domoljubne parole več ljudske podpore, kot so jo kdaj koli v mirnem času dobile njihove revolucionarne socialne parole.

Če so komunisti naenkrat začeli govoriti o osvoboditvi domovine, tega niso govorili le zato, da prikrijejo svoje prave namene, ampak predvsem, da osvoboditev izkoristijo za dosego pravih namenov. Kot internacionalistom je moralo biti komunistom precej vseeno, kakšne bodo slovenske in jugoslovanske meje v posovjeteni Evropi.

Okrožnica Kominterne, 9.maj 1941: Komunistično svetovno revolucijo je treba prikazati kot vrsto ukrepov, potrebnih za dosego 'resnične demokracije'. Vsi politični in vojaški funkcionarji komunističnega gibanja morajo obarvati svojo dejavnost v tej luči. V državah, v katerih se pripravlja revolucija, mora komunistična partija do prevzema oblasti skrbno navezovati stike z domoljubnimi in verskimi organizacijami. Nasprotnikov nove ureditve, posebno tistih, ki uživajo ugled med prebivalstvom, se je treba kar najhitreje znebiti, vendar po 'demokratični' poti. Meje držav ne zapirajte takoj po revoluciji. Nasprotno, storiti je treba vse, da se vsi begunci in izseljenci ob demokratičnih zagotovilih vrnejo domov. Šele takrat je treba zapreti meje.

Stalin boja za izgon nacističnih zavojevalcev ni razglašal za razrednega, ampak ga je takoj prve dni julija 1941 prekrstil v »domoljubno vojno«. Prav nič ga ni motilo, da je bilo eno temeljnih načel boljševiške partije zanikanje vsega, kar bi le spominjalo na domovino.

Tito si je v Foči dokončno nadel ovčjo preobleko. Da je bila res ovčja, je na vprašanje novinarja nekoliko skromno povedal na TV Beograd 12. maja 1972: »To je bila torej državljanska vojna. Vendar med vojno o tem nismo govorili, ker nam ne bi koristilo.«

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=843